Jedro

Iz izpodbijanega sklepa (in odgovora na tožbo) izhaja, da je toženec tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrnil, ker je z vpogledom v evidenco FURS ugotovil, da tožnik na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. V zvezi s tem pa se je (glede na potek upravnega postopka, ki je tudi enostopenjski) tožnik imel prvič možnost izjaviti šele v tožbi, in v kateri zatrjuje in dokazuje nasprotno, in sicer da je imel na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja in plačane vse prispevke za obdobje zadnjih petih let. Svoje trditve opira tudi na priloženo potrdilo FURS, ki potrjuje stanje na dan 22. 12. 2020. Glede na navedeno sodišče sodi, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa, ne more rešiti spora, zato ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa (potrdilom FURS), ter je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, zaradi česar je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11064-60860/2020-4, z dne 30. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju toženec) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožnikova vloga za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrne (1. točka izreka), da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je izpodbijani sklep takse prost (3. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je toženec z vpogledom v podatke 30. 12. 2020 ugotovil, da tožnik na dan vložitve vloge 22. 12. 2020 ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje vloge, iz uvoda sklepa pa, da je odločal na podlagi 74. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju ZZUOOP).

2. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je oddal obračune davčnih odtegljajev za zadnjih pet let in da je vse prispevke plačal. Meni, da vse pogoje za pridobitev pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo izpolnjuje. V zvezi s tem kot dokaz predlaga potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) o predloženih obračunih po stanju na dan 19. 1. 2021. Sodišču smiselno predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in njegovi vlogi za uveljavitev pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo ugodi.

3. Toženec v odgovoru na tožbo tožnikove navedbe prereka kot neutemeljene in navaja, da so v določbah prve alineje drugega odstavka 74. člena ZZUOOP določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, ki je zaprosil za povračilo nadomestila plače. Meni, da bi moral tožnik na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 imeti plačane vse davke in predložene vse REK obrazce. Toženec pa je pred izdajo izpodbijanega sklepa 30. 12. 2020 vpogledal v evidenco FURS in ugotovil, da na dan oddaje vloge tožnik ni izpolnjeval tega zakonskega pogoja. Toženec meni, da je očitno tožnik v času od oddaje vloge do 18. 1. 2021 poravnal vse obveznosti do FURS in tako 19. 1. 2021 pridobil potrdilo FURS, da ima na dan 19. 1. 2021 predložene vse obračune davčnih odtegljajev za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje 60 mesecev. Vendar potrdilo FURS z dne 19. 1. 2021 ne dokazuje stanja na dan oddaje vloge 22. 12. 2020; tožnik bi moral predložiti potrdilo FURS o stanju na dan 22. 12. 2020. 4. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 1. 4. 2021 dodatno navaja, da je imel na dan 22. 12. 2021 (pravilno: 22. 12. 2020, opomba sodišča) oddane vse REK obrazce za zadnjih pet let in poplačane vse prispevke. V zvezi s tem kot dokaz predlaga potrdilo FURS po stanju predloženih obračunov davčnih odtegljajev od plač na dan 22. 12. 2020. 5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik na dan oddaje vloge za uveljavljavitev pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo 22. 12. 2020 imel predložene vseh obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. 7. Toženec v izpodbijanem sklepu navaja, da je z vpogledom v evidenco FURS ugotovil, da tožnik na dan oddaje vloge za uveljavitev pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo 22. 12. 2020 ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. Tožnik pa tej ugotovitvi ugovarja in s potrdili FURS dokazuje, da je na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. 8. V skladu z določbami drugega odstavka 74. člena ZZUOOP pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec: (1) ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; (2) če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

9. Sodišče ugotavlja, kot že navedeno, da iz izpodbijanega sklepa (in odgovora na tožbo) izhaja, da je toženec tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo zavrnil, ker je z vpogledom v evidenco FURS ugotovil, da tožnik na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let. V zvezi s tem pa se je (glede na potek upravnega postopka, ki je tudi enostopenjski) tožnik imel prvič možnost izjaviti šele v tožbi, in v kateri zatrjuje in dokazuje nasprotno, in sicer da je imel na dan oddaje vloge 22. 12. 2020 predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja in plačane vse prispevke za obdobje zadnjih petih let. Svoje trditve opira tudi na priloženo potrdilo FURS, ki potrjuje stanje na dan 22. 12. 2020. 10. Glede na navedeno sodišče sodi, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa, ne more rešiti spora, zato ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa (potrdilom FURS), ter je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, zaradi česar je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo (2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

11. V ponovnem postopku (tretji odstavek 64. člena ZUS-1) bo moral toženec ob spoštovanju načela kontradiktornosti (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, v zvezi s 4. členom tega zakona) pravilno ugotoviti relevantno dejansko stanje, tj., ali je tožnik na dan oddaje vloge za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo 22. 12. 2020 imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.