Jedro

Dejstva, ali je dolžnik stečajnemu upravitelju sporočil vse relevantne podatke in ga obvestil o njihovi spremembi, so v obravnavanem primeru bistvena za odločitev.

Sodišče prve stopnje bi moralo dolžnika, ki je prava neuka stranka, v okviru pravil o materialnem procesnem vodstvu vzpodbuditi, da izrecno navede, ali v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlaga zaslišanje priče. Sodnik je dolžan v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti skrbeti za dopolnitev nepopolnih navedb in navajanje odločilnih dejstev ter dokazil, še posebej če gre za prava neuke stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je pritožbo vložil dolžnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlogi po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in postopkih insolventnosti, v nadaljevanju ZPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep razveljavi oziroma naj vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz pritožbenih navedb je razbrati, da je dolžnik na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti izpovedal, da je o vseh okoliščinah in spremembah svojega zaposlitvenega statusa ter tudi o prejemkih na podlagi pogodbe o službi v rezervni sestavi slovenske vojske nemudoma obveščal A. K., ki se je izkazal s pooblastilom stečajnega upravitelja in mu je obvestila pošiljal na naslov .... Da to drži, izhaja tudi iz zapisnika naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Po oceni pritožbenega sodišča je treba izpovedbo dolžnika smiselno razumeti kot predlog za zaslišanje A. K., saj je dolžnik navedel vse potrebne podatke za njegovo zaslišanje, prav tako pa je tudi povsem določno navedel dejstva, o katerih bi navedena priča lahko izpovedala. Dejstva ali je dolžnik stečajnemu upravitelju sporočil vse relevantne podatke in ga obvestil o njihovi spremembi so v obravnavanem primeru bistvena za odločitev.

5. Sodišče prve stopnje bi moralo dolžnika, ki je prava neuka stranka, v okviru pravil o materialnem procesnem vodstvu (285. člen ZPP) vzpodbuditi, da izrecno navede ali v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlaga zaslišanje priče. Sodnik je dolžan v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti skrbeti za dopolnitev nepopolnih navedb in navajanje odločilnih dejstev ter dokazil, še posebej če gre za prava neuke stranke. Kršitev tega načela pomeni relativno kršitev pravil pravdnega postopka, kar pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izdane odločbe, zato so pritožbene navedbe o bistvenih kršitvah postopka v zvezi z izpovedjo dolžnika in predlogom za zaslišanje A. K. utemeljene. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. V ponovljenem postopku naj sodišče dolžnika pozove, da predloži dokaze o zatrjevanih dejstvih.