Jedro

Pri tožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, stanje se še poslabšuje. Zato pri tožniku še nadalje traja stanje invalidnosti kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Tožnik ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, pri njem je še nadalje podana I. kategorija invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine. Tožena stranka je zmotno ugotovila, da se je tožniku zdravstveno stanje izboljšalo in da je ponovno postal zmožen za delo, zato sta izpodbijani odločbi tožene stranki na razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti nezakoniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) spremeni tako, da glasi: "Tožnik je še nadalje delovni invalid prve kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznano pravico do invalidske pokojnine od 17. 6. 2009 dalje."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 2. 4. 2012 in št. ... z dne 27. 9. 2011 (I. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 20. 9. 2011 dalje in mu od 1. 10. 2011 priznalo pravico do invalidske pokojnine. Toženi stranki je naložilo, da bo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odločila s posebno odločbo v roku 30 dni po prejemu sodbe (II. in III. točka izreka). V IV. točki izreka pa je sodišče je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 361,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi na račun Delovnega sodišča v Mariboru.

Zoper II. in III. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da iz dejanskega stanja kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da se tožnikovo zdravstveno stanje po letu 2009 ni izboljšalo, ampak celo poslabšalo. Pri odločanju o pravicah iz invalidskega zavarovanja bi sodišče moralo upoštevati dejstvo, da je bil tožnik na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe z dne 30. 7. 2009 že razvrščen v I. kategorijo invalidnosti z 17. 6. 2009 in da mu je bila z istim dnem tudi priznana pravica do invalidske pokojnine. Tožnika tako ne bi smelo ponovno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z 20. 9. 2011 in mu priznati pravico do invalidske pokojnine od 1. 10. 2011 dalje. V konkretnem primeru namreč ni prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, temveč je tožnik še vedno, tudi od 20. 9. 2011 dalje, nezmožen za opravljanje organiziranega pridobitnega dela. To pa pomeni, da je še naprej delovni invalid I. kategorije invalidnosti z že priznano pravico do invalidske pokojnine. V sodnem postopku ugotovljena delovna zmožnost tožnika je enaka kot je bila ugotovljena v upravnem postopku pri toženi stranki z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 30. 7. 2009. S tako odločitvijo je sodišče tudi poseglo v pravnomočno odločbo z dne 30. 7. 2009. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v II. in III. točki izreka spremeni tako, da odloči, da je tožnik še nadalje delovni invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznano pravico do invalidske pokojnine od 17. 6. 2009 dalje in sicer na podlagi odločbe tožene stranke št. ... z dne 30. 7. 2009, III. točko izreka sodbe pa razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka na katere pritožbeno sodišče, na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), pazi po uradni dolžnosti. Je pa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je presojalo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 2. 4. 2012, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 27. 9. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka tožnika razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 20. 9. 2011 dalje in mu priznala pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami in sicer je zmožen za fizično lahko delo, v toplotno urejenem zaprtem prostoru, ne v hrupu, ne nad globino, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 10. 2011 dalje. Odločilo je, da je ponovni kontrolni pregled potreben v mesecu septembru 2016 ter da je delodajalec dolžan delovnega invalida obdržati na delu. V zvezi z odločbo št. ... z dne 30. 7. 2009, s katero je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, pa je tožena stranka odločila, da velja do 30. 9. 2011. Iz dejanskega stanja kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je bil tožnik z dokončno in pravnomočno odločbo št. ... z dne 30. 7. 2009 razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 17. 6. 2009 dalje. Tožniku je bil določen kontrolni pregled v mesecu juniju 2011. Po opravljenem kontrolnem pregledu pa je tožena stranka izdala izpodbijani odločbi. V postopku pri toženi stranki je bilo namreč ugotovljeno, da naj bi se tožniku zdravstveno stanje izboljšalo in da je ponovno postal zmožen za delo. Zato je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile s tem v zvezi priznane nove pravice iz invalidskega zavarovanja.

Sodišče prve stopnje je vprašanje, ali je pri tožniku dejansko prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja razčiščevalo med drugim tudi s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja. Iz dejanskega stanja, ki očitno med strankama ni sporno izhaja, da se pri tožniku zdravstveno stanje ni izboljšalo. Tožnik je tako tudi od 20. 9. 2011 dalje nezmožen za opravljanje organiziranega pridobitnega dela.

V zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku kljub temu, da je bil že razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in mu je bila že priznana pravica do invalidske pokojnine, ob ugotovitvi, da se mu zdravstveno stanje ni izboljšalo, tožnika ponovno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in mu ponovno priznalo pravico do invalidske pokojnine.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) v 1. odstavku 163. člena določa, da na podlagi invalidnosti in telesne okvare pridobljene pravice trajajo dokler traja stanje invalidnosti oz. telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic določenih s tem zakonom. Če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe (2. odstavek 163. člena).

Ob ugotovitvi, da pri tožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja celo več, stanje se še poslabšuje, to pomeni, da pri tožniku še nadalje traja stanje invalidnosti kot je bilo ugotovljeno že s pravnomočno odločbo št. ... z dne 30. 7. 2009. Tožnik ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, kar pomeni, da je pri njemu še nadalje podana I. kategorija invalidnosti in da ima tudi še nadalje pravico do invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje je sicer utemeljeno odpravilo obe izpodbijani odločbi tožene stranke z dne 2. 4. 2012 in 27. 9. 2011, saj pri tožniku ni prišlo do spremembe v zdravstvenem stanju. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožnika ponovno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in mu ponovno priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 10. 2011 dalje. V zadevi namreč ni podan dejanski stan, kot je opredeljen v 2. odstavku 163. člena ZPIZ-1. Pritožbeno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, je pa na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) spremenilo tako, da je razsodilo, da je tožnik še nadalje delovni invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do invalidske pokojnine od 17. 6. 2009 dalje. To pa pomeni, da gredo tožniku vse pravice kot so mu bile priznane s pravnomočno odločbo št. ... z dne 30. 7. 2009.