Jedro

Delovna nesreča je bila vzrok za nastanek škode in okoliščine primera ne narekujejo delitve vzrokov glede obsega nastale škode.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških in zoper popravni sklep se zavrže. Sicer se reviziji delno ugodi in se pravnomočna sodba spremeni tako, da se ob delni ugoditvi tožnikovi pritožbi sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačati odškodnino v višini 43.098,88 EUR z zamudnimi obrestmi od zneskov: 42.406,45 EUR zamudne obresti, ki tečejo od 9.3.2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero do 27.6.2003, od 28.6.2003 do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, od že plačanega zneska 802,21 EUR pa mora plačati še zamudne obresti, ki tečejo od 9.3.2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero do 27.6.2003, od 28.6.2003 do 6.10.2003 pa po predpisani zamudni obrestni meri zamudnih obresti, od zneska 291,83 EUR zakonske zamudne obresti od 12.12.2005 dalje do plačila in od zneska 400,60 EUR zakonske zamudne obresti od 21.6.2006 do plačila, vse pa v roku 15 dni, pod izvršbo.

Zavrne se zahtevek tožeče stranke za 8.118,24 EUR s pripadki.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 3.995,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila in vse pod izvršbo.“ V preostalem delu se pritožbe zavrnejo in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi v še izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Tožena stranke je dolžna tožeči stranki povrniti 219,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti 175,20 EUR stroškov revizijskega postopka v 15 dneh, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od vročitve te sodbe dalje.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 14. 3. 2000 telesno poškodoval na delu. Utrpel je udarnino glave, odrgnino na levi strani zatilja, zvin vratnega dela hrbtenice, udarnino v predelu desne lopatice in postravmatsko stresno motnjo, zaradi česar mu je bila pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 34.217,98 EUR (4.172,92 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 1.669 EUR za strah in 28.375,89 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) in odškodnina za premoženjsko škodo v višini 692,43 EUR. S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo revaloriziracijo s strani tožene stranke že plačanega zneska tožniku. Višji tožbeni zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in odškodnino iz naslova strahu zvišalo za 834,41 EUR ter ustrezno spremenilo odločitev o stroških postopka, v preostalem delu pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo, kot tudi pritožbo tožeče stranke zoper popravni sklep.

Navedbe revidenta

2. Revizijo je tožeča stranka vložila zoper zavrnilni del pravnomočne odločitve zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zoper odločitev o stroških postopka in zoper sklep o popravi sodbe. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi morala biti tožniku po njegovem mnenju priznana odškodnina v višini terjanih zneskov, ki bi v celoti ustrezala teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Tožnik v reviziji ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki ga po njegovem mnenju upravičujejo do višjega zneska odškodnine in ki jih sodišče druge stopnje ni v zadostni meri upoštevalo. Sodišče bi moralo upoštevati v okviru sprejetih teorij o vzročni zvezi, da je bila edini pravno relevantni vzrok za katastrofalni obseg škode na tožnikovem duševnem področju prav poškodba v jami rudnika. Predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku v celoti.

3. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija zoper odločitev o stroških in zoper popravni sklep ni dovoljena.

5. Revizija zoper odločitev o stroških postopka ni dovoljena (prim. pravno mnenje VS RS z dne 15. 12. 1998, Pravna mnenja II/98, str. 4). Ta namreč šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V konkretnem primeru ne gre za takšna sklepa, saj sklep o stroških oziroma popravni sklep ni sklep o končanju postopka, zato revizija zoper njiju ni dovoljena. Pa tudi sicer tožnik v zvezi z revizijo zoper popravni sklep izpodbija valorizacijo nespornega dela odškodnine. Meni, da bi moral revalorizirani znesek znašati 887,24 EUR in ne 991,97 EUR, kot je to izračunalo sodišče. Revizije pa v skladu z drugim odstavkom 367. člena v premoženjskih sporih ni mogoče vložiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 4.172,92 EUR. Tožnikovo revizijo je revizijsko sodišče zaradi navedenega v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

6. Sicer je revizija delno utemeljena.

7. S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel udarnino glave, odrgnino na levi strani zatilja, zvin vratnega dela hrbtenice, udarnino v predelu desne lopatice in postravmatsko stresno motnjo. Višina odmerjene odškodnine temelji na ugotovitvah v pravnomočni sodbi, oprtih na izvedenski mnenji dr. T. in mag. Ta., izpovedbo priče M. S. ter medicinsko dokumentacijo. Vrhovno sodišče zaključuje, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno v zvezi z presojo tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz ugotovljenega dejanskega stanja (obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje na strani 8), na katerega je vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja, da tožnik pred nesrečo ni imel znakov duševne bolezni in da je bila delovna nesreča tisti sprožilni faktor, ki je pri tožniku privedel do hudih osebnostnih sprememb in nezmožnosti za pridobitno delo. V tem delu sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, saj ni bilo podlage za sledenje mnenju izvedenke, da je 50% obsega zmanjšanja življenjske aktivnosti posledica škodnega dogodka in 50% posledica bolezni. Delovna nesreča je bila vzrok za nastanek škode in okoliščine primera ne narekujejo delitve vzrokov glede obsega nastale škode. Vrhovno sodišče je upoštevaje okoliščine primera, v zvezi z 200. in 203. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) presodilo, da je tožnik glede na ugotovljeno odražanje posledic škodnega dogodka v vsakdanjem življenju upravičen do celotnega terjanega zneska iz tega naslova in je zato na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo, kot to izhaja iz druge točke izreka. Primerna odškodnina iz tega naslova tako v celoti znaša 37.556,33 EUR.

8. V preostalem delu revizija ni utemeljena.

9. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožniku pripadajočih denarnih odškodnin za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in strah revident utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi ga po njegovem mnenju upravičevale do odškodnine v višini terjanih zneskov. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen čim se izkaže, da so bila vsa tista revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravno pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnine ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožnikovemu podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.

10. Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči glede na 200. in 203. člen ZOR upoštevali in pravno pravilno ovrednotili tako bolečinsko obdobje, prestane neugodnosti v času zdravljenja, trajanje in intenziteto prestanega strahu, kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno poudarja.

11. Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožeče stranke v tem delu na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

12. V odločitev o pravdnih stroških je revizijsko sodišče poseglo samo toliko, kolikor je zaradi spremembe sodb in zvišane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti spremenjen uspeh v pravdi (drugi odstavek 165. člen ZPP). Izrek o pravdnih stroških, ki temelji na določilu drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP, je revizijsko sodišče spremenilo, saj zvišanje odškodnine za 9.180,44 EUR vpliva na uspeh tožnika v pravdi (85%) in odmero stroškov postopka.

Tožena stranka mora tožniku povrniti del stroškov pritožbenega postopka ter del stroškov revizijskega postopka. Eni in drugi so odmerjeni od zneska, s katerim je tožnik uspel s pritožbo in z revizijo (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP), pri čemer prvi znašajo 219,00 EUR, drugi pa 175,20 EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.

Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila pravdnih stroškov in začetek teka zamude pri njihovem plačilu.