Jedro

Sodba v zadevi opr. št. P 941/2007 je postala pravnomočna 12. 9. 2011. Zato nanjo (in na tožnikovo obveznost plačila stroškov) ne more vplivati pogojna sodna poravnava, sklenjena dne 9. 10. 2012 (v zadevi opr. št. P 670/2011), v kateri je bilo zapisano, da vsaka stranka nosi svoje stroške vseh pravdnih postopkov, v katerih sta udeleženi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je s sklepom opr. št. Bpp 103/2011 z dne 12. 10. 2012 dovolilo tožeči stranki, da strošek 11.240,15 EUR-ov nastal v pravdnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 941/2007 z dne 15. 11. 2010 in sodbe Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 383/2011 z dne 12. 9. 2011, poravna v 38 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer znaša prvi obrok 440,15 EUR-a in zapade v plačilo dne 30. 10. 2012, vsi nadaljnji obroki pa znašajo 300,00 EUR-a in zapadejo v plačilo vsakega 30 v tekočem mesecu. S sklepom opr. št. Bpp 103/2011 z dne 5. 11. 2012 pa je tožena stranka število obrokov nadomestila iz 38 v 37 in datum zapadlosti v plačilo prvega obroka spremenila s 30. 10. 2012 v nov datum 30. 11. 2012. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Bpp 103/2011 z dne 12. 10. 2012 izhaja, da je sodišče upravičenki A.A. dodelilo brezplačno pravno pomoč v različnih pravdnih postopkih. Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 941/2007 z dne 15. 11. 2010, ki je postala pravnomočna dne 12. 9. 2011 in izvršljiva dne 16. 10. 2011 je tožeča stranka dolžna povrniti upravičenki do brezplačne pravne pomoči, pravdne stroške v višini 10.467,65 EUR-a, po sodbi Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 383/2011 z dne 12. 9. 2011, pa še pravdne stroške v višini 772,50 EUR-a, skupaj torej 11.250,15 EUR-a. V skladu s 46. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa preide terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova stroškov postopka, proti nasprotni stranki v postopku, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca, do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Zato je bila tožeča stranka dne 30. 8. 2012 pozvana k povrnitvi zgoraj navedenih pravdnih stroškov. Tožeča stranka je podala vlogo v kateri je navedla, da trenutno nima sredstev za poravnavo vseh stroškov, zato je zaprosila za odobritev obročnega odplačila. Ob ugotovitvi, da tožeča stranka prejema 783,60 EUR-ov pokojnine oziroma z upoštevanjem administrativnih prepovedi izplačilo 595,48 EUR-a je bilo tožeči stranki omogočeno plačilo navedenih pravdnih stroškov v obrokih in zneskih kot izhajajo iz izreka sklepa.

Dne 5. 11. 2012 pa je tožeča stranka izdala sklep (popravni) opr. št. Bpp 103/2011 s katerim je število obrokov znižala z 38 na 37, datum plačila prvega obroka pa prestavila s 30. 10. 2012 na 30. 11. 2012, saj je bilo ugotovljeno, da bi z 38-imi obroki v vrednosti posameznega obroka, kot so navedene v odločbi Bpp 103/2011 z dne 12. 10. 2012 tožeča stranka povrnila stroške v višini 11.540,15 EUR-a namesto 11.240,15 EUR-a. V nadaljevanju obrazložitve tožbe navaja, da je med pravdnima strankama (tožečo stranko in upravičenko do brezplačne pravne pomoči) teklo veliko postopkov, zato sta želeli dokončno urediti vsa medsebojna razmerja v vseh postopkih, kar sta tudi storili s sklenitvijo pogojne sodne poravnave. Res je sicer, da se je postopek zaradi ugotovitve skupnega premoženja opr. št. P 941/2007 Okrožnega sodišča v Kopru, pravnomočno končal pred sklenitvijo sodne poravnave, vendar pa je bil v teku še revizijski postopek. Iz navedenega sledi, da sta imeli stranki pri sklepanju pogojne sodne poravnave, v mislih tudi postopek, ki se je vodil pod opr. št. P 941/2007, saj je bil dejansko še v teku. To pa pomeni, da v okviru dikcije pogojne sodne poravnave "vsak stranka nosi svoje stroške vseh pravdnih postopkov v katerih sta udeleženi", spada tudi postopek pod opr. št. P 941/2007 in s tem tudi dodelitve brezplačne pravne pomoči upravičenki v zadevah Bpp 49/2002, Bpp 139/2002, Bpp 19/2008 in Bpp 103/2011. Po ustaljeni upravno sodni praksi namreč velja, da v primerih, ko se upravičenec iz brezplačne pravne pomoči v sodni poravnavi zaveže sam kriti svoje stroške postopka, terjatev iz tega naslova ne nastane, zato tudi izpolnitev obveznosti ne preide na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. Ker se je v zadevi pod opr. št. P 670/2011 z dne 9. 10. 2012 upravičenka do brezplačne pravne pomoči, s pogojno sodno poravnavo zavezala, da bo sama nosila svoje stroške v vseh postopkih, se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečila nastop subrugacije v korist države. Zato je postala glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.

Tožeča stranka v tožbi še navaja, da je o sklenitvi pogojne sodne poravnave obvestila toženo stranko, ki pa je izdala le popravni sklep opr. št. Bpp 103/2011 z dne 5. 11. 2012 in svojo odločitev obrazložila v smislu, da pogojna sodna poravnava ne zajema že prej pravnomočnih in izvršljivih odločb. Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče oba sklepa odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, toženi stranki pa naložili plačilo stroškov tega postopka.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta izpodbijana sklepa pravilna in zakonita, imata oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhajata iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanih sklepov podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravne sporu - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o brezplačni pravni pomoči v prvem odstavku 46. člena določa, da terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoč po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Iz izpodbijanega sklepa opr. št. Bpp 103/2011 z dne 12. 10. 2012 in upravnih spisov izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru v zadevi opr. št. P 941/2007, dne 15. 11. 2010 izdalo sodbo, ki je postala pravnomočna dne 12. 9. 2011 in izvršljiva dne 16. 10. 2011, po kateri je tožeča stranka, upravičenki do brezplačne pravne pomoči dolžna povrniti stroške pravdnega postopka v višini 10.467,65 EUR-ov in 772,50 EUR-ov na osnovi sodbe Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 383/2011 z dne 12. 9. 2011, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 12. 9. 2011. Ko je tožena stranka dne 30. 8. 2012 pozvala tožečo stranko k povrnitvi pravdnih stroškov v skupnem znesku 11.240,15 EUR-ov, je le ta zaprosila za obročno odplačilo stroškov postopka. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 12. 2012 je bilo prošnji tožeče stranke ugodeno tako, da je bilo določeno plačilo denarnih obveznosti v 38-ih zaporednih obrokih, s tem da je znesek prvega obroka 440,15 EUR-ov, ostali obroki pa so v enakih zneskih po 300,00 EUR-ov. S sklepom (popravnim) z dne 15. 11. 2012 pa je tožena stranka, v korist tožeče stranke popravila število obrokov z 38 na 37, namesto datuma 30. 10. 2012 kot začetek odplačevanja obveznosti pa določila nov datum 30. 11. 2012. Ob upoštevanju citirane določbe prvega odstavka 46. člena ZBPP in ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja iz upravnih spisov, sodišče ugotavlja, da tožeča stranka nima prav, ko na podlagi pogojne sodne poravnave sklenjene dne 9. 10. 2012 v pravdnem postopku opr. št. P 670/2011, v kateri je bilo tudi zapisano, da vsaka stranka nosi svoje stroške vseh pravdnih postopkov v kateri sta udeleženi, ni zavezanka za plačilo navedenih pravdnih stroškov. Kot je tožena stranka pravilno ugotovila, je postala pravdna zadeva opr. št. P 941/2007 pravnomočna 12. 9. 2011, torej pred sklenjeno pogojne sodne poravnave z dne 9. 10. 2012. Zato navedena poravnava ne more obsegati tudi poravnave v pravdni zadevi P 941/2007, pa čeprav je bila v zvezi z pravnomočno sodno odločbo vložena revizija, kot izredno pravno sredstvo, ki pa ob vložitvi ne odpravlja pravnomočnosti sodne odločbe.

Glede na vse navedeno je bilo obvestilo tožeče stranke toženi stranki o sklenjeni pogojni sodni poravnavi z dne 9. 10. 2012, torej po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 941/2007 s katero je bila tožeča stranka dolžna poravnati pravdne stroške navedenega pravdnega postopka upravičenki do brezplačne pravne pomoči, in po podani vlogi za obročno odplačevanje pravdnih stroškov, brezpredmetno. Poleg tega je navedene ugovore tožeča stranka lahko navedla v tožbi zoper sklep tožene stranke opr. št. Bpp 103/2011 z dne 12. 10. 2012. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je v tej zadevi izdala le popravni sklep opr. št. Bpp 103/2011 z dne 5. 11. 2012 s katerim je spremenila število obrokov za poplačilo stroškov postopka in datum zapadlosti prvega obroka.

Glede na vse povedano je sodišče tožbo zoper oba sklepa, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih upravnih aktov pravilen in da sta sklepa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.