Posredovanje podatkov iz evidenčne knjige odstrela

Datum

24.12.2025

Številka

07120-1/2025/547

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov iz evidenčne knjige odstrela v centralni lovski informacijski sistem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Skladno s tretjim odstavkom 46. člena ZDLov-1 podatke iz evidenčne knjige odstrela in izgub upravljavci lovišč v elektronski obliki pošljejo v osrednji lovski informacijski sistem, ki ga vodi in vzdržuje Gozdarski inštitut Slovenije, najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Skladno s 3. členom Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju se morata evidenčni knjigi o odstrelu in izgubah velike in male divjadi voditi ločeno. Oblika in vsebina evidenčnih knjig je določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Do 15. dne v mesecu se morajo podatki evidenčnih knjig prenesti v elektronsko obliko za pretekli mesec. Podatki v elektronski obliki morajo biti na razpolago Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo, na posebni aplikaciji, ki je dostopna na spletu.

Po mnenju IP je treba posredovati vse podatke iz predpisanih evidenčnih knjig, saj tako izhaja iz določb ZDLov-1 in tudi pravilnika (ob tem IP ponovno poudarja, da je vse zgoraj navedene elemente iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2 treba opredeliti z zakonom in ne pravilnikom), obenem pa niso predvidene izjeme za posamezne kategorije podatkov iz evidenčnih knjig.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP splošno pojasnjuje, da Splošna uredba v 6. členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP ob tem splošno opozarja, da mora biti glede na 38. člen Ustave vsaka obdelava osebnih podatkov primarno opredeljena z zakonom. IP ob tem opominja tudi na določbo drugega odstavka 6. člena ZVOP-2, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave. V zakonu (in ne podzakonskem aktu, npr. pravilniku) je torej treba opredeliti vse navedene elemente iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2.

IP poudarja, da Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22, 158/22, 28/25; v nadaljevanju: ZDLov-1) v prvem odstavku 21. člena določa, da upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo pod pogoji javne službe določene naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med drugim tudi vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi. Nadalje ZDLov-1 v drugem odstavku 46. člena določa, da mora upravljavec za vso odstreljeno in najdeno poginulo divjad opraviti izmero predpisanih podatkov, vpisati podatke v evidenčno knjigo odstrela in izgub. Za trofeje, ki jih ni moč posredovati komisiji lovsko upravljavskega območja, se izda tudi trofejni list. V tretjem odstavku istega člena ZDLov-1 določa, da podatke iz evidenčne knjige odstrela in izgub upravljavci lovišč v elektronski obliki pošljejo v osrednji lovski informacijski sistem, ki ga vodi in vzdržuje Gozdarski inštitut Slovenije, najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Pravilnik o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Uradni list RS, št. 120/05, 29/15, 80/25; v nadaljevanju: pravilnik) v 3. členu določa, da mora upravljavec lovišča za evidentiranje odstrela in izgub divjadi voditi evidenčni knjigi o odstrelu in izgubah, in sicer tekoče ter kronološko po datumu odstrela ali izgub. Evidenčni knjigi o odstrelu in izgubah velike in male divjadi se morata voditi ločeno. Oblika in vsebina evidenčnih knjig je določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Evidenčni knjigi upravljavci vodijo tudi v elektronski obliki, ki mora zagotoviti obliko in vsebino obrazca iz priloge 1 tega pravilnika. Do 15. dne v mesecu se morajo podatki evidenčnih knjig prenesti v elektronsko obliko za pretekli mesec. Podatki v elektronski obliki morajo biti na razpolago Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo, na posebni aplikaciji, ki je dostopna na spletu. V prilogi 1 je torej določen nabor oziroma kategorije podatkov, ki se vodijo v evidenčnih knjigah, med katerimi so (sicer v manjšem obsegu) tudi osebni podatki.

Iz navedenega po mnenju IP izhaja, da je treba posredovati vse podatke iz predpisanih evidenčnih knjig, saj tako izhaja iz določb ZDLov-1 in tudi pravilnika (ob tem IP ponovno poudarja, da je vse zgoraj navedene elemente iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2 treba opredeliti z zakonom in ne pravilnikom), obenem pa niso predvidene izjeme za posamezne kategorije podatkov iz evidenčnih knjig.

IP opozarja tudi na spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati (v konkretnem primeru posredovati) samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru vaša zveza), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti oziroma obsegu posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka