Jedro

Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija vložena prepozno.

Izrek

Revizija se kot prepozna zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da bi se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštel čas zaposlitve pri podjetju ... v času od 1.3.1926 do 15.4.1930 ter pri podjetju ... v času od 15.11.1930 do 31.12.1932, ko je ugotovilo, da za ugoditev zahtevku ni pravne podlage, ki jo določa 126. člen temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964. Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, potem ko je sprejelo njegove dejanske ugotovitve in pritrdilo njegovi pravni presoji.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo neposredno na Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni pravilno tolmačilo veljavnih predpisov, saj je predvsem upoštevalo določila zakona iz leta 1964. Zato je predlagal, da sodišče reviziji ugodi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je bila vložena prepozno.

V prvem odstavku 382. člena ZPP je določeno, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. V 388. členu ZPP pa je določba, da se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje in sicer v zadostnem številu izvodov za sodišče, nasprotno stranko in javnega (državnega) tožilca, ki je pristojen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Iz podatkov v spisu je možno ugotoviti, da je pooblaščenka tožnika izpodbijano sodbo prejela 18. junija 1996. Revizija je bila vložena priporočeno po pošti 16. julija 1996. Vrhovno sodišče, na katerega je bila naslovljena, jo je prejelo 19. julija 1996. Ker Vrhovno sodišče ni pristojno za sprejem revizije, je vlogo odstopilo kot pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki je vlogo prejelo 23. julija 1996, to je po poteku tridesetdnevnega roka, ki ga za vložitev revizije določa prvi odstavek 382. člena ZPP.

Ker je v prvem odstavku 113. člena ZPP določba, da velja vloga, ki je vezana na rok, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče, revizijsko sodišče ugotavlja, da je revizija vložena prepozno. Glede na to, da jo je vložila odvetnica, ni možna uporaba sedmega odstavka 113. člena ZPP, ki določa, da se v primerih, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika, saj vložitve revizije pri nepristojnem sodišču na način, kot je bila vložena v tem primeru, ni mogoče pripisati niti nevednosti niti očitni pomoti tožnika. Revizija je bila na Vrhovno sodišče naslovljena in nanj tudi poslana, tako da očitne pomote v tem primeru ni mogoče ugotoviti.

Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 392. člena ZPP zavrglo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).