Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba II U 389/2012

ECLI:SI:UPRS:2013:II.U.389.2012 Upravni oddelek

brezposelna oseba ukrep aktivne politike zaposlovanja subvencija za samozaposlitev pogoji za pridobitev subvencije
Upravno sodišče
13. november 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V skladu s predpisanimi pogoji se v aktivnost politike zaposlovanja ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki in to ne glede na to, ali to dejavnost opravljajo samostojno ali le kot dopolnilno dejavnost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno izpodbijano prvostopno odločbo je prvostopni organ zavrnil tožnikovo vlogo za subvencijo za samozaposlitev z dne 3. 1. 2012. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 3. 10. 2011 podpisal zaposlitveni načrt za vključitev v postopek za pridobitev subvencije za samozaposlitev – vključitev v svetovalni intervju za preveritev poslovne ideje. Tega dne je tudi podpisal izjavo, da v zadnjih dvanajstih mesecih ni bil samozaposlen. Z vlogo z dne 3. 1. 2012 je uveljavljal pridobitev subvencije za samozaposlitev. Prvostopni organ je na podlagi podatkov Ajpes ugotovil, da je bil tožnik v času do 25. 11. 2010 samozaposlen ter je samostojno opravljal gospodarsko in pridobitno dejavnost. V skladu s Katalogom aktivne politike zaposlovanja 2011 do sredstev subvencije za samozaposlitev niso upravičene osebe, ki so bile v zadnjem letu samozaposlene. Tožnik je ob podpisu zaposlitvenega načrta izjavil, da v zadnjih dvanajstih mesecih ni bil zaposlen, kar pomeni, da je bil seznanjen, da v zadnjih dvanajstih mesecih ne bi smel biti samozaposlen, kolikor se želi vključiti v aktivno spodbujanje zaposlovanja. Glede na to, da je tožnik v času do 25. 11. 2010 samostojno opravljal gospodarsko in pridobitno dejavnost, je prvostopni organ ugotovil, da tožnik ni upravičen do subvencije za samozaposlitev, zato je njegovo vlogo zavrnil. Tožnik je zoper prvostopno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z odločbo št. 11008-924/2012/3 z dne 8. 8. 2012 zavrnilo. Iz njegove obrazložitve izhaja, da so s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: Pravilnik) določene ciljne skupine, katerim so namenjeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, med katerimi so tudi brezposelne osebe (15. člen Pravilnika). 17. člen Pravilnika določa, da so brezposelne osebe upravičene do vključitve v posamezno aktivnost aktivne politike zaposlovanja na podlagi zaposlitvenega načrta. Merila upravičenosti do vključitve se določi za vsako ciljno skupino v katalogu. Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot to določa drugi odstavek 51. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju ZZZPB), ki ga pripravi in objavi Zavod RS za zaposlovanje, definira ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ta določa tudi, da se v aktivnost ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki, osebe, ki so z osebnim delom samostojno opravljale dejavnost, večinski družbeniki gospodarskih družb ter direktorji oziroma poslovodne osebe v katalogu navedenih primerih. Tudi drugostopni organ ugotavlja, da je tožnik dne 3. 10. 2011 podpisal izjavo, v kateri je navedel, da v zadnjih dvanajstih mesecih ni bil samostojni podjetnik posameznik, ugotovil pa je tudi, da je bil tožnik do 25. 11. 2010 vpisan v Poslovni register Slovenije kot samostojni podjetnik posameznik s firmo A.A. s.p. Pritožnik je tako v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta imel status podjetnika posameznika, ne glede na to, da je dejavnost opravljal kot dopolnilno, kar pomeni, da ni izpolnjeval predpisanih pogojev iz kataloga. Drugostopni organ pritrjuje tožniku, da bi organ prve stopnje lahko že pred vključitvijo tožnika v delavnico pridobil podatke o tožnikovem statusu iz uradnih evidenc in ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za vključitev v navedeni ukrep aktivne politike in poslovanja, vendar pa to ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.

Tožnik se v vloženi tožbi ne strinja s tolmačenjem upravnih organov glede pojma samostojni podjetnik posameznik in meni, da bi bilo le-tega treba vezati na to, ali se iz tega naslova plačujejo prispevki. Po njegovem mnenju je samozaposlena oseba le tista, ki si plačuje vse prispevke in se pri tem sklicuje na 15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). Razen tega se sklicuje tudi na 17. člen ZPIZ-1 in 15. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Na osnovi tega tožnik zatrjuje, da v relevantnem obdobju ni imel statusa samozaposlene osebe, saj je bil v času, ko je opravljal dopolnilno dejavnost, zaposlen pri drugem delodajalcu in torej to ni bil njegov edini in glavni poklic. Razen tega pa ni iz tega naslova ustvaril skoraj nobenega dohodka, kaj šele zajamčenega nadomestila plače. Dodaja še, da je bil pri svoji svetovalki za zaposlitev in vodji za samozaposlitve na Zavodu za zaposlovanje in da so mu takrat svetovali, naj se vključi v program samozaposlitve v oktobru 2011, ker takrat izpolnjuje pogoje za pridobitev subvencij. Izjava, ki jo je podpisal, mu ni bila predstavljena na način, kot so jo obrazložili v odločbi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi ni sporno, da je tožnik dne 3. 10. 2011 podpisal samozaposlitveni načrt, kateremu je priložil izjavo, iz katere izhaja med ostalim tudi, da ni bil samostojni podjetnik posameznik. Aktivna politika zaposlovanja je v skladu z 2. alineo prvega odstavka 15. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) eden od vrste ukrepov države na trgu dela. Eden od ukrepov po 5. alinei prvega odstavka 29. člena ZUTD je tudi spodbujanje samozaposlovanja. Spodbujanje samozaposlovanja je namenjeno uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in spodbujanju opravljanja katerekoli samostojne dejavnosti. Izvaja se kot pomoč pri samozaposlitvi in subvencioniranju samozaposlitve. V spodbujanje samozaposlovanja se vključujejo brezposelne osebe ter iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena (34. člen ZUTD). Podlage za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja so smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja (prvi odstavek 36. člena ZUTD). Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja je izvedbeni dokument načrta aktivne politike zaposlovanja, ki ga pripravi ministrstvo, pristojno za delo, in ga objavi na svoji spletni strani (četrti odstavek 36. člena ZUTD). Kot izhaja iz kataloga ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2011, so ciljna skupina za ukrep pomoč pri samozaposlitvi brezposelne osebe in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Katalog tudi določa, da se v aktivnost ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki.

Glede na ugotovitev upravnih organov, da je bil tožnik samostojni podjetnik posameznik do 25. 11. 2010, zaposlitveni načrt pa je podpisal dne 3. 10. 2011, sledi zaključek, ki je tudi po presoji sodišča pravilen, da tožnik pogojev za pridobitev subvencije za samozaposlitev ne izpolnjuje. Tožnik dejstva, da je bil samostojni podjetnik posameznik do 25. 11. 2010 ne osporava, to pa izhaja tudi iz uradnih evidenc. Njegova trditev je, da je bila to le dopolnilna dejavnost in da iz tega naslova ni imel nobenega relevantnega dohodka. Glede na to, da se v skladu s pogoji, ki jih predpisuje Katalog, v aktivnost politike zaposlovanja ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki, ne glede na to, ali to dejavnost opravljajo kot samostojno ali dopolnilno, pa ta dejstva ne morejo vplivati na pravilnost odločitve. Pravilnosti zaključka ne more omajati niti sklicevanje na v tožbi navedene predpise, saj ti ne predstavljajo materialne podlage za odločanje v predmetni zadevi.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia