Jedro

Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu spremeni tako, da se glasi: „Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti 381,65 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa.“

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik predloga za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu in postopek ustavilo ter odločilo, da trpita stranki vsaka svoje stroške postopka.

Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Obrazlaga, da je predlagatelj brez sleherne potrebe in podlage vložil predlog za odvzem poslovne sposobnosti in predlog za izdajo začasne odredbe, kar dokazuje tudi psihiatrično izvedensko mnenje. Zato je nerazumljivo stališče prvostopenjskega sodišča, da ne gre za krivdno povzročitev stroškov postopka, češ da je izvedenec ugotovil blag upad spoznavnih funkcij. Navedeno niti slučajno ne predstavlja razlog za odvzem poslovne sposobnosti. Predlagatelj bi se moral pred vložitvijo predloga na primeren način prepričati, da je v njegovih deplasiranih pomislekih nekaj resnice. Nobenega dvoma ni, da mu je predlagatelj zavestno in po svoji izključni krivdi povzročil stroške tega nepravdnega postopka, zato mu jih je dolžan povrniti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v stroškovnem pogledu spremeni tako, da predlagatelju naloži v plačilo vse stroške, ki so nastali nasprotnemu udeležencu v tem postopku in jih specificirano priglaša. Na vročeno pritožbo je predlagatelj odgovoril. Predlaga zavrnitev pritožbe, ker meni, da navedbe nasprotnega udeleženca ne držijo. Priglaša pritožbene stroške.

Nasprotni udeleženec je na odgovor na pritožbo podal „repliko“, kjer ponavlja svoje predhodne trditve in priglaša nadaljnje stroške.

Pritožba je utemeljena.

V nepravdnih postopkih se obravnavajo osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge z zakonom določene zadeve (1. odstavek 1. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP): Vsem je skupno, da sodišče ne odloči o sporu med strankama, temveč uredi določena stanja in razmerja. Glede na to, da se v nepravdnem postopku praviloma ne rešujejo spori oziroma nasprotujoči si interesi strank oziroma udeležencev postopka, je zakonodajalec temu primerno v 35. členu ZNP postavil temelje za odločanje o stroških postopka. Primarno trpi vsak udeleženec svoje stroške postopka (1. odstavek 35. člena ZNP), kar je odraz tega, da imajo praviloma od meritorne odločitve v nepravdnem postopku vsi udeleženci koristi oziroma interes za ureditev razmerja s sodno odločbo. Za situacije, ko temu ni tako, pa ZNP v 4. do 6. odstavku 35. člena določa izjeme, ko stroške trpi eden ali nekateri od udeležencev. Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe Zakona o pravdnem postopku (prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2623/2009, Višjega sodišča v Celju Cp 1905/2006, Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4680/2008 in druge). Zakon o pravdnem postopku (ZPP) pa v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V obravnavanem primeru predlagatelj predloga za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu ni umaknil zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka, uredilo, ampak očitno zato, ker se je izkazalo, da s predlogom ne bi uspel. Zato mora nasprotnemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je utrpel zaradi postopka.

Stroške nasprotnega udeleženca je drugostopenjsko sodišče odmerilo po priglašenih stroškovnikih (list. št. 62 zadaj in list. št. 66 zadaj) ter skladno z Zakonom o Odvetniški tarifi (ZOdvT). Ker so takse v postopku za odvzem poslovne sposobnosti v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) določene v fiksnih zneskih, je kot vrednost spornega predmeta vzelo znesek 4.000,00 EUR (2. odstavek 22. člena v zvezi z 21. členom ZOdvT). Tako znaša nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT 206,70 EUR, kolikor je tudi priglasil nasprotni udeleženec. Za odgovor na predlog mu priglašena nagrada ne gre, saj je vsebovana že v nagradi za postopek (1. odstavek opombe 3 ZOdvT). Gre mu tudi nagrada za postopek s pritožbo v fiksnem znesku 50,00 EUR (tar. št. 3220), sodna taksa za pritožbo 10,00 EUR, 20% materialni stroški po tar. št. 6002 ZOdvT v skupnem znesku 51,34 EUR ter 20% DDV (tar. št. 6007 ZOdvT) v znesku 63,61 EUR. To vse skupaj znese 318,65 EUR. Za priznanje ostalih priglašenih stroškov ni podlage v ZOdvT, saj so vsi vsebovani v priznanih stroških (14. člen ZOdvT in tar. št. 6002 ZOdvT). Priznane stroške mora predlagatelj plačati v roku 15 dni (313. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker sodišče tudi v nepravdnem postopku pri dosoji stroškov lahko sodi le v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zamudnih obresti za primer zamude ni moglo dosoditi.

O pritožbi je odločal senat, ker je nasprotni udeleženec priglasil več kot 800,00 EUR stroškov postopka (2. odstavek 366.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).