Jedro

Predlagatelji uveljavljajo postopek po ZVETLu tudi kot uveljavitev lastninske pravice, ki jim v stečajnem postopku nasprotne stranke prinese izločitveno pravico in s tem možnost vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik.

Dokler stečajni upravitelj oziroma dolžnik ne prizna izločitvene pravice predlagateljem, ti pa še niso vpisani v zemljiško knjigo po ZVETLu, imajo predlagatelji pravni interes po 24. členu ZVETL za dokončanje postopka, saj gre za vprašanje njihove lastninske pravice na posameznih delih stavbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljev z dne 13. 7. 2011 za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi na naslovu ulica XY.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka po upravniku. Navaja, da postopek vzpostavitve etažne lastnine na stavbi na naslovu XY, sedaj stavba ID 000, ni zaključen. V stečajnem postopku proti S. d.d. - v stečaju, opr.št. St 1/2011 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, so uveljavljali izločitveno pravico na nepremičninah. Vendar je bila izločitvena pravica s strani stečajnega dolžnika prerekana. Zato so predlagatelji v skladu z določili 310. in 313. člena ZFPPIPP v zakonitem roku predlagali, da se pri Okrajnem sodišču v Domžalah vzpostavi etažna lastnina in določi pripadajoče zemljišče k stavbi v zadevi N 39/2011, sedaj N 88/2013 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Predlagali so tudi, da sodišče odloči o obstoju prerekane izločitvene pravice. Med postopkom so priglasili svojo udeležbo tudi preostali pridobitelji posameznih delov stavbe. Nato so sodišču posredovali pridobljeno odločbo GURS o vpisu stavbe v kataster stavb. Sodišče je nato predlagatelje in ostale udeležence pozvalo k oddaji originalnih listin in 59 predlagateljev in udeležencev postopka je izpolnilo poziv sodišča in predložilo verige originalnih listin, ki se po ZVETLu zahtevajo za dokazovanje pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Sodišče bi moralo odločiti o vzpostavitvi etažne lastnine po zaznamovanem vrstnem redu, vpisanem v zemljiški knjigi in moralo bi odločiti o lastninski pravici posameznega predlagatelja. V korist predlagateljev pri stavbišču parc. št. 3907 k.o. X. je zaznamovan tek postopka kot zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice. Nato je med postopkom vložen akt oblikovane etažne lastnine na stavbi in to s strani S. d.d. - v stečaju in zemljiška knjiga je odprla posamezne dele stavbe št. 000, vse v lastništvu S. d.d. v stečaju in na posameznem delu ni bila pripisana ali omenjena zaznamba spora. Zato lahko kdo predlaga prodajo stanovanj. Z zavrženjem predloga tako ni odločeno o predlogu predlagateljev in v skladu s 24. členom ZVETLa, da mora sodišče poleg vzpostavitve etažne lastnine določiti tudi lastnika posameznega dela in mora odločiti o tem pred predlogom S. d.d., v stečaju o vzpostavitvi etažne lastnine na ime S. d.d. v stečaju. Le tako bi bila zavarovana upravičenja pridobiteljev, saj zaznamba spora iz neznanega razloga ni bila prenesena na novo nastale posamezne dele stavbe in obstaja realna nevarnost prodaje tretji osebi. V zemljiški knjigi so vsi posamezni deli stavbe vpisani sedaj na S. d.d. v stečaju brez zaznambe spora.

3. Na vročeno pritožbo nasprotne stranke niso odgovorile.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je preuranjeno štelo, da je etažna lastnina na stavbi vzpostavljena in da predlagatelji nimajo pravnega interesa. Preuranjeno je štelo, da je vzpostavljena etažna lastnina in bodo predlagatelji vpise svoje lastninske pravice na določenih posameznih delih stavbe (stanovanjih) morali doseči v rednem zemljiškoknjižnem postopku. Spregleda namreč, da je nasprotni udeleženec S. d.d. v stečaju. Predlagatelji uveljavljajo postopek po ZVETLu tudi kot uveljavitev lastninske pravice, ki jim v stečajnem postopku nasprotne stranke prinese izločitveno pravico in s tem možnost vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik. Pravilno opozarja pritožba na določbo 24. člena ZVETL (Ur. l. SRS, št. 45/2008 in naslednji), ki določa, kdaj sodišče mora odločiti o vzpostavitvi etažne lastnine. Tedaj odloči med drugim tudi o pripadajočem zemljišču, drugih skupnih delov stavbe, ki so vpisujejo v zemljiško knjigo, določi posamezne dele stavbe in solastniške idealne deleže, ki pripadajo njihovemu vsakokratnemu lastniku na skupnih delih stavb in zlasti (točka 5 24. člena). Za vsak posamezni del stavbe določi lastnika, če se vpisujejo v zemljiško knjigo in so jih uveljavljali v tem postopku. Odredi tudi vpis etažne lastnine v zemljiški knjigi po vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine ob upoštevanju določb predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo. Drugi odstavek 24. člena določa, da se izvede v zemljiški knjigi odločba po uradni dolžnosti. Cilj postopka vzpostavitve etažne lastnine oziroma zakona je, da se s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela vzpostavi etažna lastnina in pripadajoče zemljišče. Pri tem sodišče upošteva, da se mora izkazati pridobitelj s pravnim naslovom, ki izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Gre torej tudi za pregled listin in možnost poenostavitve vpisa, če zadnji lastnik nima izkazane „cesije“ pogodb.

6. V konkretni zadevi je sodišče pozivalo predlagatelje, naj podajo ustrezne listine, da bo izpeljalo ta postopek. Nato pa je očitno skupina predlagateljev poskrbela za izdelavo elaborata etažne lastnine, ki je bil potrjen s strani GURS, po kateri se vpišejo posamezni deli v kataster stavb. S tem so želeli predlagatelji pospešiti postopek, da ne bo potreben izvedenec za izdelavo elaborata etažne lastnine (primerjaj dopis na list. št. 141). Vmes so sicer tudi vloge enega izmed udeležencev postopka (G. d.o.o.), ki trdi, da je lastnik posameznega dela v tej stavbi in da bo po pogodbi izpeljal etažiranje te stavbe. Iz stanja spisa torej izhaja, da ima pritožba prav, ko trdi, da predlagatelji oziroma lastniki posameznih stanovanj niso vpisani v zemljiško knjigo. Tudi sodišče prve stopnje ne ugotavlja, da so lastniki vpisani v zemljiško knjigo. Le tedaj v danih okoliščinah ne bi imeli več pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Tako pa je postopek nedokončan in zlasti zaradi stečaja v zemljiško knjigo vpisanega lastnika, to je S., d.d. v stečaju in prerekane izločitvene pravice, imajo pravni interes za nadaljevanje postopka do rešitve te zadeve. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo predlog predlagatelja, kar je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (365. člen ZPP).

7. V nadaljevanju postopka naj je sodišče prve stopnje izda odločbo po 24. členu ZVETL in ta odločba se bo izvedla v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti. Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je nasprotni udeleženec priznal predlagateljem izločilno pravico, po pregledu predloženih listin za posamezne predlagatelje, tedaj bo lahko sodišče odločalo o eventualnem pravnem interesu predlagateljev. Dokler je izločitvena pravica prerekana, predlagatelji pa niso vpisani kot lastniki v zemljiško knjigo, obstajajo pravni interesi predlagajoče stranke.