Jedro

Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki uravnoteži tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani N 547/2013 z dne 6. 1. 2014 spremeni tako, da se mladoletna hčerka pravdnih strank A. A., rojena 00. 00. 2005, zaupa v vzgojo in varstvo tožnici, stiki mladoletne hčerke z očetom pa potekajo vsak drugi vikend od petka, ko jo oče prevzame v šoli po zaključku pouka do nedelje, ko tožnica ob 19.00 prevzame hčerko na toženčevemu domu. Prvostopenjsko sodišče je še odločilo, da mladoletna hčerka pravdnih strank polovico jesenskih, zimskih in prvomajskih počitnic preživi pri tožencu ter vsake druge božične, novoletne in velikonočne praznike, v času poletnih počitnic pa preživi pri očetu 14 dni v mesecu juliju in 14 dni v mesecu avgustu, in sicer po dogovoru pravdnih strank, če pa do tega ne pride, preživi z očetom prvih 14 dni v juliju in prvih 14 dni v avgustu. Prvostopenjsko sodišče je nadomestilo tudi odločitev o preživnini in sicer tako, da je toženec dolžan od dneva izdaje sodbe dalje za preživljanje mladoletne hčerke prispevati po 173,00 EUR mesečne preživnine, višji tožbeni zahtevek (do 290,00 EUR mesečno) pa je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Tožeča stranka je zoper odločitev o določitvi stikov in zavrnilni del odločitve o preživnini vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da se je stanje glede stikov po izdaji sodbe spremenilo. Zato stiki, kakršni so določeni z izpodbijano sodbo, niso v otrokovo korist. Po izdaji sodbe se je namreč toženčev odnos do mld. hčerke občutno spremenil, zato se ta na stikih ne počuti več dobro. Tudi iz toženčeve izpovedi na naroku za glavno obravnavo ne izhaja nikakršna iskrena čustvena potreba po stikih. Toženec se tudi ne zaveda, kaj je to aktivna očetovska vloga. Glede ugotovitve stroška šolskih potrebščin je obrazložitev sodišča sama s seboj v nasprotju, ko strošek zgolj šolskih potrebščin brez torbe ocenjuje na 20,00 EUR mesečno, nato pa prizna za šolske potrebščine in šolsko torbo le 15,00 EUR mesečno. Sodišče tudi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da ima mld. A. A. prekomerno težo, zaradi česar se mora prehranjevati čim bolj zdravo. Mesečni strošek iz naslova prehrane v višini 120,00 EUR ni pretiran. Enako velja glede stroškov oblačil in obutve. Stroška osebne nege, higiene in kozmetike ter žepnine. Neutemeljena je tudi odločitev sodišča, da oprema za kick boks zadošča za dve leti. Sodišče tudi nepravilno ni upoštevalo stroška dopusta, saj v konkretnem primeru ne more vedeti, ali bo toženec mladoletno hčerko res peljal na morje. Pri presoji tožničinih zmožnosti sodišče ni v zadostni meri upoštevalo njene preživninske obveznosti do hčerke B. B. in njene kreditne obveznosti, kar skupno znaša 677,69 EUR mesečno. Pri porazdelitvi preživninskega bremena med pravdnima strankama tudi ni v zadostni meri upoštevalo, da je tožnica tista, ki v celoti skrbi za vzgojo mladoletne hčerke. Izključno tožnica je tista, ki komunicira s šolo, CSD, skrbi, da A. A. obiskuje psihologa in inštrukcije ter se v vseh pogledih trudi za odpravo hčerinih čustvenih in učnih težav. Večjega obsega nege in skrbi, sodišče ni ustrezno ovrednotilo.

3. Pritožbo je vložil tudi toženec, ki pa jo je bilo treba na podlagi določbe tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteti za umaknjeno.

4. Toženec je tudi odgovoril na pritožbo tožeče stranke in predlagal njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predmet pritožbene presoje sta odločitvi sodišča prve stopnje o določitvi stikov mladoletne hčerke pravdnih strank s tožencem in o določitvi preživnine.

7. Tožnica izpodbija odločitev o določitvi stikov zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pri tem uveljavlja dejanske okoliščine, ki so nastopile po izdaji izpodbijane sodbe. Če je tako, niso mogle biti predmet sodne presoje. Sodna odločba namreč upošteva tista dejstva, ki so obstajala v trenutku zaključka glavne obravnave in so se stranke nanje tudi pravočasno sklicevale. Časovne meje pravnomočnosti odločbe tako lahko zajemajo le te. Dejanske okoliščine, ki so nastopile po izdaji sodbe, zato ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa. V okviru materialnopravne presoje odločitve o stikih pa pritožbeno sodišče zaključuje, da je pravilna in navsezadnje tudi skladna s tožničinim tožbenim predlogom, identičen pa je bil tudi predlog sodne izvedenke klinično psihološke stroke. Ta je zaključila, da je v korist mld. A. A., da goji redne stike z očetom, ki je nanjo pozitivno čustveno navezan, čeprav to ne zna in ne zmore pokazati na bolj ustrezen način. Pritožba zoper odločitev o določitvi stikov je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in v tem delu potrditi izpodbijano sodbo.

8. Pravilna pa je tudi odločitev o določitvi mesečne preživnine za mld. hčerko pravdnih strank. Materialna pravna podlaga odločitve o določitvi preživnine je v 129. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerem se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki naj uravnoteži navedene tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta). Ugotovitev navedenega sorazmerja ne temelji na matematično eksaktni oceni omenjenih dejavnikov, saj bi ga sicer porušila že vsaka njihova sprememba. Ob takšnem izhodišču je pravilna ocena stroškov za zadovoljitev življenjskih potreb mladoletne A., pri čemer je prvostopenjsko sodišče upoštevalo stroške, ki jih ima hčerka pri materi, ne pa tudi v času bivanja pri očetu (na stikih, dvakrat mesečno od petka do nedelje in izmenjaje med počitnicami in prazniki).

9. Pri ugotavljanju stroškov za šolske potrebščine, je sodišče sledilo tožničini izpovedbi, da je v začetku šolskega leta za nakup šolskih potrebščin in delovnih zvezkov potrošila 160,00 EUR ter da je treba vsaki dve leti kupiti tudi šolsko torbo v vrednosti 40,00 EUR. To pomeni letni strošek 180,00 EUR porazdeljen na 12 mesecev pa, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, 15,00 EUR. Tu ni v obrazložitvi izpodbijane odločbe nikakršnega nasprotja. Pravilna je tudi ocena stroškov izvenšolske prehrane (80 EUR), oblačil in obutve (80 EUR oziroma 960 EUR letno), osebne nege, higiene in kozmetike (10 EUR) ter žepnine (10 EUR). Višjih stroškov tožnica tudi ni dokazala. V pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje neupoštevanje vsakoletnih stroškov menjave opreme za kick boks. Prvostopenjsko sodišče je sledilo navedbi toženca, da starejša hčerka pravdnih strank B. B. navedeno opremo menja na vsaki dve leti. Da bi bila A. A., ki omenjeni šport vadi šele štiri mesece (od septembra 2018), potrebna pogostejše menjave opreme, tožnica ni dokazala. Glede na okoliščino, da bo mld. hčerka pravdnih strank pri vsakem od staršev preživela polovico počitnic, pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da stroška dopusta ne upošteva oziroma da bo ta bremenil vsakega od staršev v enaki meri.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo tožničine kreditne obveznosti in preživninske obveznosti do hčerke B. B. Tožničino kreditno obveznost je upoštevalo, čeprav tožnica sicer ni navedla čemu je namenjen kredit oziroma da je namenjen kritju življenjskih stroškov družine, prav tako pa tudi njeno preživninsko obveznost do B. B. Enako obveznost do B. B. pa ima tudi toženec, prav tako pa tudi še do dveh osnovnošolskih otrok iz partnerske zveze s C. C. Prav ta okoliščina, torej preživninska obveznost še do dveh mladoletnih otrok, pa tudi ob dejstvu, da je večinsko breme varstva in vzgoje mld. A. A. na tožnici, narekuje, da ob izenačenih preživninskih zmožnostih pravdnih strank, večje breme A. A. preživljanja, krije tožnica. Izpodbijana odločitev, da je toženec dolžan kriti 40% stroškov mld. hčerke oziroma 173 EUR mesečno, je materialnopravno pravilna (129. člen ZZZDR).

11. Pritožba tožnice se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba potem, ko pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 413. členu ZPP. Tožnici pritožbeni stroški ne pripadajo, saj s pritožbo ni uspela, stroška toženčevega odgovora na pritožbo pa ni mogoče šteti za potreben strošek, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k rešitvi tožničine pritožbe.