Jedro

Stiki med otrokom in očetom so določeni v minimalnem trajanju pod nadzorom strokovne delavke CSD, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o neprimernosti in slabem zgledu očeta, prav tako pa so bili stiki določeni skladno z izvedenskim mnenjem stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, postavljenem v tem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo stike med mladoletnim L. in predlagateljem, ki se izvajajo enkrat na teden v trajanju ene ure na sedežu CSD ob prisotnosti strokovne delavke centra. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Tak sklep izpodbija nasprotna udeleženka. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje kjer naj se odloči tudi o preživnini.

3. Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem nepravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Nasprotna udeleženka najprej trdi, da je svoj izostanek z zadnjega naroka pravočasno opravičila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nasprotna udeleženka sodišču 29. 5. 2018 poslala „zahtevo za odpoved naroka“ (razpisanega za 8. 6. 2018), v kateri ponovno navaja svoja odklonilna stališča do ureditve stikov in zdravstvene razloge za neudeležbo na naroku ter prilaga dokaz - interno napotnico zdravstvenega doma z dne 5. 2. 2018. Opravičilo in priložena napotnica stara več kot tri mesece tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavljata zadostnega razloga za preložitev naroka. Poleg tega se na naroku niso izvajali dokazi, ampak se je postopek le formalno zaključil. Neprisotnost tožnice na naroku na odločitev sodišča ni vplivala.

7. Sodišče je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, ki ga nasprotna udeleženka ni uspela izpodbiti in tudi ni predlagala postavitve novega izvedenca, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na mnenje postavljenega izvedenca, ki ga je imenovalo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije in je priznan strokovnjak na svojem področju.

8. Pritožbena graja, da sodišče ni zaslišalo strank, je protispisna. Sodišče je obe stranki zaslišalo na naroku dne 13. 2. 2018, kar izhaja iz zapisnika o opravljenem naroku, ki je javna listina (prvi odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), zato se domneva, da je vsebina resnična.

9. Katerih predlaganih dokazov sodišče ni izvedlo pritožba ne pove, zato take pritožbene graje ni mogoče obravnavati.

10. Postopek teče od januarja 2017, zato so pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče počakati, da si nasprotna udeleženka najde ustreznega odvetnika, neutemeljena, saj je imela leto in pol časa, da si odvetnika poišče, pa tega ni storila.

11. Predlogu, naj sodišče določi preživnino za otroka v znesku 1.000,00 EUR, podanem v pritožbi, ni mogoče ugoditi iz več razlogov. Nasprotna udeleženka je tekom postopka na prvi stopnji trdila, da je vse podatke v zvezi z zahtevano preživnino že predala odvetnici in je bilo takrat razumeti, da je zahteva za plačilo preživnine že vložena. Glede na to, da postopek za določitev preživnine domnevno že teče, ga s pritožbo v tem nepravdnem postopku ni mogoče sprožiti. V kolikor je postopek že začet bo sodišče preživnino določilo, v kolikor pa ni, pa bo morala za začetek postopka in vložitev tožbe poskrbeti nasprotna udeleženka.

12. Stiki med otrokom in očetom so določeni v minimalnem trajanju pod nadzorom strokovne delavke CSD, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o neprimernosti in slabem zgledu očeta, prav tako pa so bili stiki določeni skladno z izvedenskim mnenjem stalnega sodnega izvedenca klinične psihologije, postavljenem v tem postopku.

13. Napačno naveden datum naroka v sodbi, ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bila lahko odločitev napačna.

14. V pritožbi zoper sklep sodišča nasprotna udeleženka ne more preklicati pooblastil CSD, to bo morala urediti neposredno s centrom.

15. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka na pravilno odločitev sodišča prve stopnje v nepravdnem postopku ne morejo vplivati, saj se je zadeva obravnavala po pravilih nepravdnega postopka in kazenski postopek sploh ni bil uporabljen.

16. Preživnine v tem postopku nasprotna udeleženka ni uveljavljala, obravnavali so se le stiki otroka z očetom, zato je neutemeljena pritožbena graja, da se oče ni odzval na plačilo preživnine.

17. V čem sodnica ni dobro opravila svojega dela in kaj bi morala popraviti, pritožba ne pove. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi strokovnega mnenja izvedenca klinične psihologije, ki ga je postavilo prav zato, ker samo z ustreznim znanjem ne razpolaga (243. člen ZPP).

18. Otrok je sedaj res v vzgoji, oskrbi in varstvu pri nasprotni udeleženki, vendar pa to ne pomeni, da do polnoletnosti stikov z očetom ne more imeti. Pravico do stikov imata tako otrok kot tudi oče (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), o koristnosti stikov mladoletnega otroka z očetom pa se je opredelil tudi postavljeni sodni izvedenec, ko je menil, da je stike nujno vzpostaviti.

19. Pritožbeno sodišče zavrača tudi vsa neobrazložena pritožbena izvajanja o kršitvi Ustave, nezagotovitvi enakovrednega sojenja, enakosti pred zakonom, pravice do enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in pravice do zasebne lastnine, saj pritožnica te kršitve ne našteva, kar pa ni dovolj. V kolikor bi nasprotna udeleženka želela s takimi pritožbenimi izvajanji uspeti, bi morala povedati vsaj to, katera dejstva oziroma ravnanja sodišča predstavljajo te kršitve. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila nasprotna udeleženka obveščena o vseh aktivnostih sodišča, zaslišana je bila kot stranka, dana ji je bila enaka možnost nastopanja pred sodiščem kot predlagatelju, vendar pa drži, da si tekom celotnega postopka, to je v letu in pol, ni priskrbela strokovne pomoči odvetnika, čeprav bi lahko zaprosila za brezplačno pravno pomoč, pa tega ni storila. Za takšno ravnanje je odgovorna sama.

20. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

21. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni. O stroških za odgovor na pritožbo pa je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi določila 413. člena ZPP.