Jedro

Tožena stranka je pogodbo odpovedala dne 3.3.1995. To vsekakor ni takoj po izteku koledarskega leta.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je z delno sodbo (1. točka izreka) zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim naj bi se ugotovilo, da pogodba o trgovinskem zastopanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki dne 8.10.1994 v Ljubljani, velja z vsemi pravicami in obveznostmi in veže obe pogodbeni stranki tako, kot je sklenjena. Z vmesno sodbo pa je po temelju ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem bi morala tožena stranka plačati toženi stranki 5.073.158,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Zoper delno sodbo se je pritožila tožeča stranka, zoper vmesno sodbo pa tožena stranka. Tožeča stranka je uveljavljala pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, tožena stranka pa se je pritožila zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, tožena stranka pa je predlagala, da pritožbeno sodišče "o zadevi samo odloči ali pa zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo in odločanje." Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama v odgovor, vendar nobena ni odgovorila na pritožbo druge stranke.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe tožeče stranke: Tožeča stranka izhaja iz prepričanja, da je pogodba o trgovskem zastopanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki (priloga A2 spisa), veljala dve leti od podpisa pogodbe. Zato je zanjo pomembno, kdaj je bila sklenjena. Zatrjuje, da se je to dogodilo dne 8.10.1994 in ne dne 19.2.1994, kakor je ugotovilo prvostopno sodišče. Opozarja, da je na originalu pogodbe, na katerem so čitljivi podpisi s pečati, datum 8.10.1994. Tudi če bi bila pogodba res sklenjena za obdobje dveh let od podpisa, kar sicer ni prav verjetno, saj se okvirne letne pogodbe običajno sklepajo za koledarska leta, na to pa kaže tudi npr. določba 5. člena pogodbe, ki govori o količini vozil za tekoče leto in na njeni podlagi sklenjen aneks za leto 1994 (priloga A12 spisa), je njena veljavnost nedvomno potekla v času odločanja prvostopnega sodišča. Od 8.10.1994 do 18.6.1998 je namreč minilo več kot dve leti. Zato ni mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku, s katerim naj se ugotovi, da pogodba (še) velja.

Glede pritožbe tožene stranke: Toženi stranki ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je bila njena odpoved pogodbe veljavna, saj naj bi imela, kot navaja, resen vzrok za odpoved pogodbe, ki je bil v tem, ker je tožeča stranka izpolnila plan prodaje vozil le 28,3%. Pogodba o trgovskem zastopanju ureja primer, ko zastopnik ne bi dosegel letno določene količine vozil. V 2. odst. 6. člena določa, da lahko tožena stranka v takem primeru razdre pogodbo "z enomesečnim odpovednim rokom, takoj po izteku koledarskega leta." Določba torej pove, da je mogoče pogodbo odpovedati (le) takoj po izteku koledarskega leta. Tožena stranka je pogodbo odpovedala dne 3.3.1995. To vsekakor ni takoj po izteku koledarskega leta. Razdrtje (odpoved) pogodbe tako ni bilo v skladu s pogodbo in zato nima pravnega učinka.

Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi obeh pritožnic niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP).