Jedro

Stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v primeru, da v stečajnem postopku ni bila s sklepom napotena na pravdo. V takšnem primeru je potrebno njen ugotovitveni zahtevek po 2. odstavku 288. člena ZPP zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopno sodišče pod 1 zavrglo tožbo glede ugotovitve obstoja terjatve v višini zakonitih obresti od glavnice v višini 355.977,70 SIT za čas od 27.3.1992 do plačila, pod točko 2 zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve obstoja terjatve v višini 2,928.962,10 SIT in pod točko 3 naložilo tožeči stranki povrnitev stroškov v višini 69.690,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.3.1993 dalje do plačila.

Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 353. čl. ZPP. Glede odločitve pod točko 1 izreka tožeča stranka sicer priznava, da v tem delu ni bila napotena na pravdo. Vendar navaja, da kljub temu uveljavlja zamudne obresti.

Glede odločitve o tožbenem zahtevku pod točko 2 izreka pa meni, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Podlaga za izplačilo obveznosti iz BOD ter izračun obresti je podatek, ki ga posreduje služba družbenega knjigovodstva. Tožena stranka bi morala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačati v roku 6 dni po izplačilu osebnih dohodkov, kar ni storila. Odločitev sodišča je zato po njenem mnenju nejasna in neutemeljena. Nerazumljiva je tudi odločitev glede stroškov postopka, saj sta bili opravljeni le dve obravnavi.

Pritožba ni utemeljena.

Iz napotitvenega sklepa je razvidno, da je bila tožnica napotena na pravdo le glede glavnice v višini 2,928.962,10 SIT, ne pa glede zamudnih obresti od zneska 355.977,70 SIT. Zato je pravilna odločitev izpodbijane odločbe, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila v tem delu napotena na pravdo, kar pomeni, da nima pravnega interesa, ki je potreben za ugotovitveno tožbo po 2. odst. 187. čl. ZPP. Odločitev sodišča, ki je v tem delu (točka 1) tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrglo je tako pravilna in v skladu z 2. odst. 288. čl. ZPP.

Pravilna je tudi ugotovitev izpodbijane sodbe, da tožeča stranka tudi ni dokazala svoje terjatve v višini 2,928.962,10 SIT, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti od nepravočasno plačanih prispevkov iz BOD. Tožeča stranka je kot dokaz predložila le pregled obračuna (A 1), v katerem so navedeni datumi zapadlosti, obresti pa so obračunane do 27.3.1992. Iz navedenega pregleda niti ni razvidno, kdo ga je sestavil. V skladu z 219. čl. ZPP bi morala tožeča stranka navesti vsa dejstva in predlagati tudi dokaze, na katere opira svoj zahtevek.

Sam pregled obračuna obveznosti iz BOD ne zadošča. Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da so ostali datumi začetka teka obresti nedokazani. Tožena stranka je s predloženimi virmani dokazala, da je plačala posamezne obveznosti znatno pred 27.3.1992, torej pred datumom do katerega uveljavlja tožeča stranka obresti. Poleg tega v samem pregledu (A 1) tudi ni navedeno po kateri obrestni meri je tožeča stranka obresti obračunala. Glede na predložena dokazila tožene stranke, s katerimi je le-ta dokazovala, da je vse svoje obveznosti plačala pravočasno, bi morala tožeča stranka v skladu z zgoraj navedenim določilom 219. čl.ZPP te navedbe in dokaze izpodbiti. Tožeča stranka dokazil ni predložila niti v teku prvostopnega postopka niti v pritožbi. Zato je povsem pravilno stališče izpodbijane sodbe, da svoje terjatve ni dokazala. Prvostopno sodišče je tako po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, uporabilo pravilno materialno pravo, ni pa tudi podana na splošno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Neutemeljena je tudi pritožba glede odločitve pravdnih stroškov.

Prvostopno sodišče je v skladu z veljavno odvetniško tarifo priznalo toženi stranki stroške za dva naroka, vsakič po 420 točk, stroške za odgovor na tožbo v višini 840 točk in stroške za ugotovitev pravnomočnosti v višini 5 točk, torej skupaj 1.685 točk. Glede na to, da je vrednost točke znašala 40 SIT je tako pravilno odmerilo stroške za delo odvetnika v višini 67.400,00 SIT. Poleg tega je bilo potrebno priznati toženi stranki še stroške za takso za odgovor na tožbo po veljavnem Zakonu o sodnih taksah, ki so znašali 29.290,00 SIT. Zato skupaj odmerjeni pravdni stroški pravilno znašajo 96.690,00 SIT.

Ker pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče po 368. čl. ZPP pritožbo tožeče stranke zoper sodbo in sklep zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker tožeča stranka teh stroškov posebej ni zahtevala (1. in 2. odst. 164. čl. ZPP).