Jedro

Tožnici sodišče prve stopnje ni smelo odreči statusa stranke in s tem pravni interes v zadevi, v kateri sta ji, kot je razvidno iz upravnega spisa, upravni organ prve stopnje in tudi tožena stranka priznali položaj stranke. Zaradi navedenega ima tožnica kot stranka tudi pravni in ne le dejanski interes za sprožitev tega upravnega spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (1. odstavek sklepa) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.1.2004, in tožnico oprostilo plačila sodnih taks. S citirano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 17.11.2003, s katero je bilo odločeno, da mora lastnica zemljišča s parc. št. 12/1 k.o... do 01.03.2004 na svoje stroške na tem zemljišču odstraniti lesen gospodarski objekt tlorisne dimenzije 20,4m x 14,6m in masivno zidan gospodarski objekt tlorisne dimenzije 14,6m x 8,5m, ki sta bila zgrajena brez lokacijskega dovoljenja in vzpostaviti prejšnje stanje. Hkrati so bile odrejene tudi prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN).

V obrazložitvi dela sklepa, s katerim se tožba zavrže, sodišče prve stopnje navaja, da je pravni interes možnost, da stranka v postopku, ki se uvede na njeno zahtevo, izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes pa ima po določbi 1. odstavka 4. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tisti, ki v postopku uveljavlja in lahko izkaže, da je z dokončnim upravnim aktom, ali ker ta ni bil izdan, prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih in da je zaradi takšne prizadetosti nujno sodno varstvo te pravice oziroma pravne koristi. Sodišče prve stopnje nadalje navaja, da z odločitvijo organa prve stopnje v inšpekcijski odločbi z dne 17.11.2003 ni bilo poseženo v pravice in pravne koristi tožnice, saj inšpekcijski postopek ni tekel zoper njo in ji tudi z odločbo niso bile naložene nobene obveznosti. Obveznost odstranitve spornih objektov, zgrajenih brez predpisanih dovoljenj, je bila namreč naložena M.K. Ker torej z upravnimi odločitvami ni bilo poseženo v tožničine pravice oziroma pravne koristi, tako tudi ni imela pravnega interesa za sprožitev upravnega spora, medtem ko dejanskega interesa, če ga tožnica ima, ni mogoče varovati v upravnem postopku in posledično tudi ne v upravnem sporu.

Tožnica zoper prvi odstavek sklepa (tožba se zavrže) vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka ter navaja, da je bila tožena stranka tekom inšpekcijskega postopka seznanjena, da so 25.10.2002 tožnica in njeni otroci zoper M.K. vložili tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na sporni nepremičnini na podlagi 24. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Na tem pravnem temelju se lastninska pravica pridobi originarno – na podlagi zakona in ne šele z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo. Pravdno sodišče je na predlog tožnice izdalo tudi začasno odredbo, s katero je do pravnomočne rešitve zadeve prepovedalo odtujitev in obremenitev spornih nepremičnin. S tem pa tožnica dejansko varuje predvsem svojo lastninsko pravico (in lastninsko pravico njenih otrok) na spornih nepremičninah. Zato je tožnica v inšpekcijskem postopku tudi predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. Pravica do zasebne lastnine in pravica do dedovanja sta pravici, ki ju zagotavlja Ustava RS (33. člen), zato varstvo lastninske pravice ne pomeni le varstva dejanskega, temveč predvsem pravnega interesa. Prav tako je tožnica ves čas inšpekcijskega postopka po letu 2002 v njem nastopala kot stranka postopka, najprej kot zavezanka, kasneje pa kot stranski udeleženec. Z izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje pa so bile poleg tožničine pravice do zasebne lastnine kršene tudi pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US RS), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče RS tožničino pritožbo, ki je bila vložena leta 2005, obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1 in pri tem v skladu s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 uporabilo določbe ZUS-1. Po določbah takrat veljavnega 1. odstavka 18. člena ZUS ima položaj tožnika vsak posameznik, oziroma vsaka pravna oseba, organizacija, naselje, skupina oseb in drugi, ki mislijo, da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna korist z upravnim aktom kršena. Gre za pravico do sodnega varstva oziroma pravico do meritorne odločitve sodišča, ki jo ima tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic. Pravni interes, ki je bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora, je možnost, da stranka v postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes za izpodbijanje dokončnih upravnih aktov ima po 1. odstavku 4. člena ZUS tisti, ki uveljavlja oziroma lahko izkaže, da je z dokončnim upravnim aktom prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih in da je zaradi takšne prizadetosti nujno sodno varovanje njegovih pravic ali pravnih interesov.

Po presoji pritožbenega sodišča tožnici sodišče prve stopnje ni smelo odreči statusa stranke in s tem pravni interes v zadevi, v kateri sta ji, kot je razvidno iz upravnega spisa, upravni organ prve stopnje in tudi tožena stranka priznali položaj stranke, na kar tudi utemeljeno opozarja tožnica. Zaradi navedenega ima po mnenju pritožbenega sodišča tožnica kot stranka tudi pravni in ne le dejanski interes za sprožitev tega upravnega spora, za kar ima podlago tudi v pravdni zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, med tožnico in njenimi mladoletnimi otroki in M.K., zavezanko v upravni zadevi ukrepa gradbenega inšpektorja, v zvezi s tožbo na ugotovitev lastninske pravice na spornem zemljišču 12/1 k.o...

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno uporabilo v času odločanja veljavno določbo 4. odstavka 34. člena ZUS. Ker je to vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 2. odstavka 75. člena ZUS-1. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 77. v zvezi z 72. členom ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje v tožničini tožbi odloči meritorno.