Jedro

Če imetnik stanovanjske pravice neupravičeno odkloni podpis ponujene najemne pogodbe, potem njegova stanovanjska pravica preneha in od tedaj dalje uporablja stanovanje nezakonito. Določilo 141. čl. SZ, da stanovanjska pravica preneha šele z dnem sklenitve najemne pogodbe namreč ne more veljati za primere, ko imetnik neupravičeno odklanja podpis najemne pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je toženka dolžna izprazniti mansardno stanovanje v hiši na C. ter ga v roku 15 dni praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki ter ji povrniti pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo, da povrne toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 15.000,00 SIT. S sklepom, ki je bil istočasno izdan pa je ugotovilo, da je nasprotna tožba toženke umaknjena in odločilo, da se toženka oprosti plačila sodnih taks.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ponujene najemne pogodbe, ki jo je tožeča stranka predložila toženki v podpis in do toženkine odklonitve podpisa te najemne pogodbe, ki je bila po mnenju tožeče stranke neupravičena. Vprašanje upravičenosti odklonitve podpisa najemne pogodbe je po njenem mnenju bistveno za odločitev v tem sporu, vendar se s tem vprašanjem sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Nadaljnjo pravico uporabe toženke pa je napačno vezalo na določilo 141. čl. Stanovanjskega zakona. Po stališču sodišča prve stopnje bi stanovanjska pravica imetnika lahko trajala neskončno dolgo, oziroma celo ne bi nikoli prenehala, če najemna pogodba ne bi bila sklenjena. Po takem stališču bi bil lastnik stanovanja brez vsakih pravic in varstva, če bi najemnik odklanjal podpis najemne pogodbe. Tožeča stranka predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Po mnenju sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje sprejelo napačne materialnopravne zaključke, zaradi tega pa tudi ni razčistilo tistih dejstev, ki so pomembna za pravilno materialnopravno odločitev.

Sodišče prve stopnje je obravnavalo zahtevek tožeče stranke po prvem odst. 58. čl. in 141. čl. sedaj veljavnega Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ (Ur.l. RS št. 18/91) ter ugotovilo, da je toženka še vedno imetnica stanovanjske pravice in ima pravico zahtevati od tožeče stranke sklenitev najemne pogodbe ter da zato stanovanje ne uporablja nezakonito. Kot pravilno navaja tožeča stranka v pritožbi pa se sodišče prve stopnje ob tem ni ukvarjalo z dejstvom, da je tožeča stranka toženki dejansko že ponudila v podpis najemno pogodbo, katere podpis je toženka odklonila. Razčistilo tudi ni nadaljnjega vprašanja, ali je toženka odklonila podpis ponujene najemne pogodbe upravičeno ali neupravičeno. To vprašanje pa je po mnenju sodišča druge stopnje bistveno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke. Če je toženka neupravičeno odklonila podpis ponujene najemne pogodbe, potem je njena stanovanjska pravica prenehala in od tedaj dalje stanovanje uporablja nezakonito, tožeča stranka pa upravičeno zahteva s tožbo izpraznitev stanovanja po drugem odst. 58. čl. SZ. V nasprotnem primeru zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.

Določilo 141. čl. SZ (da stanovanjska pravica preneha šele z dnem sklenitve najemne pogodbe) namreč ne more veljati za primere, ko imetnik neupravičeno odklanja podpis najemne pogodbe.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje (drugi odst. 370. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi že izvedenih dokazov presoditi kakšne so bile pravice toženke kot imetnice stanovanjske pravice v zvezi z oddajo dela stanovanja podstanovalcu ob uveljavitvi SZ in ali so se z njegovo uveljavitvijo kakorkoli zmanjšale ali spremenile ter nato zaključiti, ali je toženka upravičeno ali neupravičeno odklonila podpis ponujene najemne pogodbe.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve izpodbijane sodbe in temelji na določilu tretjega odst. 166. čl. ZPP.

Sodišče druge stopnje je v tem sklepu uporabilo določila ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90), ker se ta predpis smiselno uporabalja kot predpis Republike Slovenije do sprejema ustreznega predpisa Republike Slovenije o pravdnem postopku.