Jedro

Ček je ponarejen s samim lažnim podpisom in je s tem že storjeno kaznivo dejanje.

Če ostale rubrike na čeku izpolni druga oseba, to ne vpliva na kazensko odgovornost tistega, ki je ček lažno podpisal. Vsebina teh rubrik pa tudi ni lažna.

Izrek

Pritožba obtoženega S. R. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženi S. R. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženi spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja vrednostnih papirjev po III. odst. 169. člena Kazenskega zakona SFR Jugoslavije. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo eno leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter s posebnim pogojem plačila zneska ... SIT oškodovani T. L. v štirih mesecih po pravnomočnosti sodbe. Za toliko je bilo ugodeno tudi njenemu premoženjskopravnemu zahtevku. S presežkom za zakonske zamudne obresti je bila oškodovanka napotena na pravdo. Odvzeta sta bila oba ponarejena čeka, ki sta sicer last oškodovane T. L.. Obtoženec je bil oproščen plačila vseh stroškov kazenskega postopka.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obtoženec po zagovornici zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je izdajo oprostilne sodbe glede čeka, ki ga je samo podpisal, sicer pa znižanje v pogojni obsodbi določene kazni zapora.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno zatrjevanje, da zgolj z lažnim podpisom oškodovanke na čeku, ki ga je obtoženi izročil znancu, ni mogel storiti očitanega kaznivega dejanja, ne drži. Prav podpis na vrednostnem papirju je odločilnega pomena za ponareditev, saj je s tem izkazano, da vrednostnega papirja ni izdal upravičenec, torej tisti, ki ga je imel pravico podpisati. Dokazano je, da je obtoženi podpisal ta ček z imenom in priimkom oškodovanke, do česar ni bil upravičen. Ostale rubrike na čeku, ki jih je resnično izpolnil nekdo drugi, na sam ponaredek nimajo nobenega vpliva; še zlasti ni mogoče trditi, da bi bil tudi v tem delu ček kakorkoli ponarejen. Samo s podpisom oškodovanke na tem čeku je ta pridobil lastnost ponaredka. Zato sodišče prve stopnje v tem obsegu ni moglo kršiti kazenskega zakona. V okviru pogojne obsodbe določena kazen je samo navidezno previsoka. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo obtoženčevo številno dosedanje kaznovanost pred sodiščem. Sodišče druge stopnje dodaja, da obtoženi v šestih letih oškodovanki na račun povzročene škode ni plačal ničesar, čeprav gre za sorazmerno nizek znesek. Upoštevajoč ti dve okoliščini se tako pokaže določena kazen kot primerna.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Po povedanem pritožbi ni bilo mogoče ugoditi. Zaradi neuspeha s pritožbo bi moral obtoženi plačati povprečnino, kot strošek pritožbenega postopka. Iz enakega razloga kot sodišče prve stopnje, ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te plačilne dolžnosti.