Jedro

V skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP je potrebno pritožbene ugovore v obrazložitvi odločbe druge stopnje argumentirano presoditi. Kolikor upravni organ druge stopnje ne presodi vseh pritožbenih ugovorov gre za kršitev pravil postopka, ki je bistvena, če opustitev presoje vpliva ali bi lahko vplivala na odločitev organa druge stopnje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Komisije za pritožbe študentov Univerze Ljubljana z dne 17. 4. 2001 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 4. 2001 zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Komisije za podiplomski študij Filozofske fakultete z dne 19. 2. 2001, s katerim ni bilo ugodeno prošnji za podaljšanje roka za oddajo magistrske naloge in s tem dokončanja magistrskega študija. Tožena stranka je v obrazložitvi sklepa obrazložila, da sklep Komisije za podiplomski študij Filozofske fakultete temelji na pravilni uporabi določil Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 64/2001, v nadaljevanju Statut) o trajanju podiplomskega študija in "veljavnim magistrskim študijskim programom" romanskega jezikoslovja.

Tožnica v tožbi navaja, da ji je Komisija za podiplomski študij s sklepom z dne 23. 11. 2000 rok za oddajo magistrske naloge podaljšala do 15. 2. 2001, vendar pa ji je bil sklep vročen šele po izteku dodeljenega roka. V sklepu z dne 19. 2. 2001 pa Komisija za podiplomski študij Filozofske fakultete ni ugodila tožničini ponovni prošnji za podaljšanje roka za oddajo magistrske naloge in s tem dokončanje magistrskega študija. Tožnica nadalje navaja, da Komisija za pritožbe študentov v sklepu sploh ni odgovorila na pritožbene navedbe in sicer zakaj ji sklep z dne 23. 11. 2000 ni bil vročen kljub večkratnemu opozorilu oziroma poizvedovanju v referatu za podiplomski študij. Komisija bi morala postopati v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000, v nadaljevanju ZUP), ki govorijo o pravicah stranke v upravnem postopku. Zato predlaga, da se sklep Komisije za pritožbe študentov odpravi in s tem razveljavi sklep Komisije za podiplomski študij.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ne da bi podala odgovor na tožbo.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ni prijavil udeležbe v postopku.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da tožena stranka svojo odločitev utemeljuje zgolj z navedbo, da sklep Komisije za podiplomski študij temelji na pravilni uporabi določil Statuta o trajanju podiplomskega študija in "veljavnim magistrskim študijskim programom" romanskega jezikoslovja. Po 1. odstavku 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obvezno vsebovati kratko obrazložitev zahtevka stranke, ugotovljeno dejansko stanje, razloge zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke ter pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali v izreku navedeno odločitev. Sodišče ugotavlja, da so dejanske okoliščine nepopolno ugotovljene, saj tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa le pavšalno navaja, da odločitev Komisije za podiplomski študij temelji na pravilni uporabi določil Statuta, ne navede pa, na podlagi katerih določil je sprejela takšen sklep ter zakaj in iz katerih konkretnih razlogov ni ugodila tožničini prošnji za podaljšanje roka za oddajo magistrske naloge. Iz izpodbijanega sklepa tudi ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je tožena stranka prišla do sklepa o dejanskem stanju. Po 1. odstavku 164. člena ZUP se dejstva, ki so podlaga za odločitev, ugotovijo z dokazi. Pristojni organ mora dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku odločbe, razložiti v obrazložitvi odločbe oziroma upravnega akta. Prav tako tožena stranka ni odgovorila na pritožbene navedbe zakaj tožnici odločitev Komisije za podiplomski študij z dne 23. 11. 2000 ni bila vročena, kljub njeni večkratni poizvedbi v referatu za podiplomski študij. V postopku zatrjevana okoliščina, da je bil prejšnji sklep o podaljšanju roka tožnici vročen šele po preteku roka, je namreč po mnenju sodišča pomembna tudi za odločitev o ponovni prošnji za podaljšanje roka.

Tožena stranka ni argumentirano presodila pritožbenih ugovorov tožnice, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 254. člena ZUP, ki določa, da se v obrazložitvi odločbe druge stopnje morajo presoditi vse pritožbene navedbe. Ker gre za takšno kršitev pravil postopka, ki bi po presoji sodišča lahko vplivala na odločitev tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).