Jedro

Pri otroku je zaenkrat podana alergija le na dve osnovni hranili, brez navzkrižnih učinkov z ostalimi osnovnimi hranili, kar pomeni, da ne gre za alergijo na večje število osnovnih hranil, ugotovljene stopnje preobčutljivosti pa tudi niso visoke. Iz teh razlogov pri otroku ne gre za hudo bolezen v smislu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno varstvo in nego, zato tožeča stranka ni upravičena do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 31. 5. 2007 in odločba Centra za socialno delo ... št. ... z dne 22. 1. 2007 ter da se tožeči stranki prizna pravica do dodatka za nego otroka L.J. od 12. 12. 2006 dalje. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka o pravici in višini dodatka za nego otroka dolžna izdati posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe ter tožeči stranki izplačati mesečne zneske dodatka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zneska od izplačilnega dne dalje do plačila, vse v 8 dneh in da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, enako z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožeča stranka in predlagala, da sodišče druge stopnje samo izvede dokaze in nato odloči, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bilo zaslišanje zdravnice M.A. v tem postopku nepotrebno, ker je že v presodnem postopku podala mnenje, da hči tožnice ni alergična na večje število osnovnih živil. Drugih predlaganih dokazov sodišče ni izvedlo in tudi ni navedlo razlogov za zavrnitev. S tem tožeči stranki ni bilo omogočeno, da bi dokazala, da se pri otroku pojavlja navzkrižna alergija in sicer med kravjim mlekom in govedino oz. teletino, ter da se soja kot sojina moka ali sojin lecitin pojavlja v večjem številu osnovnih živil. Enako velja za mleko v prahu ter ostanke jajc. Le s pomočjo izvedenca pediatra bi bilo mogoče ugotoviti stopnjo prehrambene alergije pri otroku na mleko, sojo, rumenjak in beljak. Sklicuje se na predložene ovitke embalaže posameznih živil oz. deklaracije (izjave proizvajalcev oz. trgovcev) o vsebnosti snovi v posameznih živilih, iz katerih se vidi, da je v mnogih izdelkih prisoten sojin lecitin ter posneto mleko v prahu. Izvedenec s področja živilske tehnologije bi lahko podal mnenje, kaj šteje kot osnovno živilo ter v katerih osnovnih živilih je prisotna soja, posneto mleko v prahu in ostanki jajc. Podal bi tudi mnenje o tem, da se diete za sojo in mleko med seboj izključujejo. Sodišče ni zaslišalo pediatrinj, ki bi povedale, kako se alergije pri otroku odražajo ter da mlečni nadomestek ne zadošča za normalno prehrano. Tožeča stranka ve, da soja ni osnovno živilo, vendar se nahaja v mnogih drugih osnovnih živilih, kot na primer kruhu, v posledici pa je otrok alergičen na več osnovnih živil. Tudi brezglutenska živila vsebujejo v glavnem sojino moko oz. lecitin ter jajca ali mleko, zato je prehranjevanje otroka težje, kot če bi bolehal za celiakijo. Vsa živila, ki jih mora otrok dnevno uživati zaradi pravilne in zdrave prehrane, vsebujejo jajca ali sojo, zato mora tožnica kupovati vso hrano v posebnih trgovinah, to pa pomeni višje življenjske stroške. Sodišče je zmotno presodilo, da pri otroku ne prihaja do križnih alergij ter v posledici je izbira živil omejena. Samo si je razlagalo Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ter odločilo, da večje število osnovnih hranil pomeni tri ali več živil. Zanemarilo je, da je otrok alergičen na veliko živil, če bi to upoštevalo bi na podlagi določb Pravilnika, moralo tožbenemu zahtevku ugoditi. Izvedenec bi pojasnil razliko med živili in hranili. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo dovolj popolno in pravilno ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni bilo kršitev, na katere sodišče druge stopnje, na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pazi po uradni dolžnosti.

Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, Ur. l. RS, št. 97/2001 s spremembami) pravica, ki se po 1. odst. 81. čl. ZSDP zagotavlja enemu od staršev ali drugi osebi, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če otrok potrebuje posebno nego in varstvo, kar ima za posledico povečane življenjske stroške, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takšnega otroka. Po 2. odst. 81. čl. ZSDP se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije. Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka po 3. odst. 91. čl. ZSDP predpiše minister, pristojen za družino. Merila, po katerih so starši ali druge osebe upravičeni do dodatka na nego otroka, je minister za delo, družino in socialne zadeve predpisal s Pravilnikom o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 105/2002, 107/2004, 129/2006 in št. 55/2009, v nadaljevanju Pravilnik). Po kriterijih za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, se med takšne otroke uvrščajo dolgotrajno hudo bolni otroci oz. kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oz. otroci, s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot 6 mesecev. Seznam hudih bolezni, zaradi katerih se prizna pravica, je sestavni del Pravilnika, razširjeni strokovni kolegij pediatrije pa enkrat letno preveri ustreznost seznama bolezni in predlaga dopolnitve. V točki 7 priloge seznama hudih bolezni je navedena alergija na hrano (pri preobčutljivosti na večje število osnovnih hranil po 9 mesecu starosti), pri čemer je za ugotovitev bolezni potrebno mnenje alergološkega oddelka ali alergološke ambulante.

Otrok L.J., rojena 16. 3. 2006, je 9 mesecev starosti dopolnila 16. 12. 2006, za ugotovitev alergije na hrano so torej pomembni izvidi ter mnenja zdravnikov po tem datumu. Otrok je po rojstvu imel več zdravstvenih težav, za katere se v izvidih (na primer izvid otroške gastroenterološke ambulante z dne 16. 11. 2006, priložen v upravnem spisu) navaja, da so bile tudi posledica alergije na mleko, sojo, rumenjak in beljak ter da potrebuje dietno prehrano. Iz izvidov alergoloških ambulant z dne 18. 4. 2007 in 4. 5. 2007 (prilogi A5 in A6 sodnega spisa), izdanih do izdaje dokončne odločbe, se vidi, da je bila s testi pri otroku ugotovljena alergija na jajce, kravje mleko in sojo, specialisti so priporočili dieto brez teh alergenov ter vseh jedi, ki jih vsebujejo, kot nadomestek kravjega mleka so določili hidrolizat Allernova, zato je bil na podlagi mnenja strokovnega kolegija Pediatrične klinike tudi odobren recept za obdobje 6 mesecev od 4. 5. 2007 dalje. Kljub gastrointestinalni alergiji je specialistka ugotovila, da otrok lahko uživa pšenične izdelke ter piščančje in goveje meso.

Pravna termina, napisana v Pravilniku, „večje število“ in „osnovno hranilo“ sta pravna standarda, ki jima daje vsebino strokovno mnenje zdravniške komisije, za kar je pooblaščena na podlagi 2. odst. 81. čl. ZSDP. Po definiciji v Slovenskem medicinskem slovarju (izdala Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta leta 2002) je „hranilo“ specifična energijska (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) in neenergijska (vitamini, minerali) snov, potrebna za rast, razvoj in obstoj organizma, „živilo“ pa je rastlinska, živalska in mineralna snov, ki se uporablja v vsakdanji prehrani, izbrana po dolgotrajnih izkušnjah zaradi svojih lastnosti (okusa, vonja, videza, hranilnosti in nasitnosti). Slovar alergijo definira kot pretirano občutljivost na določeno hrano, določena hrana je lahko alergogena. Tožeča stranka v pritožbi sama priznava, da soja ni osnovno hranilo, meni pa, da je upravičena do dodatka, ker je soja oz. sojin lecitin vsebovan v velikem številu osnovnih živil. Po prepričanju sodišča druge stopnje je zato potrebno ločiti pojma živilo in hranilo. Hranilo pomeni element sestave živil, ki se ga lahko uporablja v različnih oblikah in različno pripravljenega, posledica česar je sestava ustreznega živila. Iz medicinske dokumentacije ter posebej iz izpovedi specialistke pediatrinje jasno izhaja, da je otrok L.J. alergična na hrano, vendar le na dvoje osnovnih hranil, to je kravje mleko ter jajca. Križna alergija med tema dvema osnovnima hraniloma in drugimi osnovnimi hranili, kot je na primer meso, se pri otroku ne pojavljajo, kot je potrdila zaslišana pediatrinja. Glede sojinega lecitina je navedla, da ne gre za alergen, tudi sicer pa to ni osnovno hranilo, večina običajnih kruhov, kar so osnovna živila, pa lecitina ne vsebuje. Navzkrižna alergija se običajno razvije šele v najstniških letih, ko otrok razvije alergijo na pelode. Pri otroku so zaenkrat ugotovili, da pri njej navzkrižne alergije ni, nasploh pa so bili pri otroku izvidi mejni, ni bila ugotovljena visoka stopnja alergije na omenjeni osnovni hranili.

Glede na prepričljivo izpoved članice zdravstvene komisije, ki je tudi skladna z ostalo medicinsko dokumentacijo, je pri otroku zaenkrat podana alergija le na dve osnovni hranili, brez navzkrižnih učinkov z ostalimi osnovnimi hranili, kar po definiciji iz omenjenega seznama pomeni, da ne gre za večje število osnovnih hranil. Pri otroku navzkrižnih alergij ni, ugotovljene stopnje preobčutljivosti pa po mnenju specialistke tudi niso visoke, kar pomeni, da hude bolezni v smislu omenjenega Pravilnika ni mogoče ugotoviti in zato tožeča stranka ni upravičena do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Tožeča stranka ni predložila nobenega drugačnega mnenja glede alergije na druga osnovna hranila ali navzkrižne alergije z drugimi osnovnimi hranili. V mnenju z dne 18. 4. 2007 specialistka pediatrinja odsvetuje uživanje arašidov, lešnikov in drugih oreščkov, kar tudi ne spada med osnovna hranila.

Senat predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Prvostopenjsko sodišče zavrnitve ostalih dokazov ni natančno obrazložilo, vendar ta kršitev po prepričanju sodišča druge stopnje, glede na rezultat celotnega dokaznega postopka, na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala. Glede na skladnost izpovedi članice zdravstvene komisije z izvidi specialistov prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni izvedlo ostalih predlaganih dokazov z zaslišanjem zdravnikov in postavitvijo izvedenca za tehnologijo živil. Sodba prvostopenjskega sodišča je pravilna in zakonita, neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP zavrnilo.

Posledica zavrnitve pritožbe je sklep sodišča druge stopnje, sprejet na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP, da tožeča stranka stroške pritožbe nosi sama.