Jedro

Formalne pomanjkljivosti glede vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave bi pritožnika morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave v zato postavljenem roku 8 dni.

Izrek

Pritožba stranskega intervenienta B. K. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi v tč. 1 izreka izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožba predlagatelja T. i. z.D. doline se zavrne kot neutemeljena in se potrdi v tč. 2 izreka izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za ustavitev postopka prisilne poravnave med dolžnikom in njegovimi upniki, ki ga je dne 12.02.2007 vložil stranski intervenient B. K. po pooblaščencu odvetniku R. V. (tč. 1 izreka). Prav tako je zavrnilo predlog za zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave in za razveljavitev že opravljenih dejanj v postopku prisilne poravnave med dolžnikom in njegovimi upniki, ki ga je dne 13.02.2007 vložil predlagatelj T. i. z. D. d. po pooblaščencu odvetniku D. P. (tč. 2 izreka).

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje zapisalo, da je dne 04.12.2006 obravnavalo predlog dolžnika J., G. p. d.d., M. t. ..., S. K., za začetek postopka prisilne poravnave, ki ga je podpisala takratna direktorica J. K. dne 09.11.2006 in katerega je sodišče sprejelo dne 13.11.2006; da je iz ažuriranega rednega izpiska iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Celju, izpisanega na dan 14.02.2007 (A ...), natančno razvidno, da je zastopnik dolžnika K. J. in da ima pooblastilo od 02.11.2006 (vpisano pa je bilo šele 30.01.2007). Okrožno sodišče da je po seji še istega dne, 04.12.2006, sprejelo sklep o začetku postopka prisilne poravnave med dolžnikom in njegovimi upniki in da je sklep postal pravnomočen dne 17.12.2006. V tč. Ad 1 izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje nato obrazložilo zavrnitev predloga stranskega intervenienta B. K., v tč. Ad 2 pa je obrazložilo, zakaj je zavrnilo predlog T. i. z. D. d.. Na koncu izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje glede vseh (možnih) nepravilnosti, na katere se oba predlagatelja sklicujeta v svojih predlogih pojasnilo, da jih lahko uveljavljata z ustreznimi tožbenimi zahtevki v gospodarskih pravdah ločeno od postopka prisilne poravnave, tako tudi izpodbijanje (registriranega) zastopstva brez omejitev, ki ni predmet postopka prisilne poravnave. Navedlo je še, da je bilo iz zbrane dokumentacije v spisu izkazano in razvidno, da je bila K. J. zastopnik brez omejitev (od 02.11.2006) dne 09.11.2006, ko je podala predlog za začetek postopka prisilne poravnave.

Navedeni sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbeno izpodbijata oba predlagatelja po svojih pooblaščencih, tako B. K. označen kot stranski intervenient na strani dolžnika, kot tudi T. i. z. D. d.. Pritožnika predlagata, da pritožbeno sodišče njunima pritožbama ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njunima predlogoma ugodi, podredno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Stranski intervenient B. K. v obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno presodilo, da stranski intervenient nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave in je v tej zvezi napačno uporabilo materialno pravo, ko se je neupravičeno sklicevalo na I. odst. 34. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL. Sodišče prve stopnje bi moralo že po uradni dolžnosti ugotoviti, da predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave ni bil podan s strani zakonitega zastopnika, predvsem pa bi moralo ukrepati takoj, ko je bilo na storjene nepravilnosti opozorjeno. Stranski intervenient nadalje utemeljuje svojo pritožbo iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka, saj se vodi postopek prisilne poravnave, ki se sploh ne bi smel voditi, ker na strani predlagatelja prisilne poravnave ni in tudi v času vložitve predloga ni bilo zakonitega zastopnika, kar pomeni, da poteka postopek prisilne poravnave dolžnika brez predloga s strani upravičenega predlagatelja. Postopek prisilne poravnave je bil po mnenju predlagatelja uveden v nasprotju s predpisi, saj je ni predlagal zakoniti zastopnik dolžnika, ker je mandat nadzornega sveta dolžnika potekel najkasneje 06.09.2006 in v.d. direktorica J. K., to sploh ni mogla postati. V zvezi z zavrnitvijo uporabe 199. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožnik meni, da je ta določila potrebno upoštevati in stransko intervencijo dovoliti ter upoštevati navedbe stranskega intervenienta. V nadaljevanju obrazložitve pritožba povzema svoje navedbe, kot jih je podala že v predlogu za ustavitev postopka prisilne poravnave in opiše, kako so potekale seje skupščine dolžnika od leta 2002 dalje in kaj se je na njih dogajalo - zlasti v zvezi s spremembami članov uprave družbe in sestave nadzornega sveta, s čemer pojasnjuje svoje navedbe o neveljavnem imenovanju J. K. za direktorico družbe in z njene strani nezakoniti vložitvi predloga za prisilno poravnavo, kar vse bi po mnenju pritožnika pri odločanju o postopku prisilne poravnave sodišče moralo preverjati, da bi lahko odločilo o obstoju pogojev in listin iz I. in II. odst. 24. čl. ZPPSL. Pritožba nadalje ponovi svoje navedbe iz predloga o neplačanem predujmu za stroške postopka prisilne poravnave, o sestanku upniškega odbora ter o aktivnostih, ki jih vodi sedanji direktor ter opozori na delo prisilnega upravitelja.

Predlagatelj T. i. z. D. d. v obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo po 34. čl. ZPPSL, ker predlagatelj ni zahteval umika predloga niti ustavitve postopka temveč je zgolj opozoril na procesna dejanja, ki jih je sodišče dolžno opraviti po uradni dolžnosti, in sicer bi poravnalni senat moral ves čas po uradni dolžnosti paziti ali zastopa dolžnika njegov zakoniti zastopnik (80. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožnik meni, da je tak predlog upravičen dati, ker je dolžnik njegov ustanovitelj, ne glede na določila čl. 33 in 34 ZPPSL. Sodišče prve stopnje bi po stališču pritožnika po uradni dolžnosti moralo ugotoviti, da dolžnik nima organa, ki bi lahko opravil imenovanje direktorja. Dolžnik pa tudi v imenovanju postopka prisilne poravnave nima zakonitega zastopnika, o čemer pa izpodbijani sklep nima obrazložitve. Pritožnik očita sodišču prve stopnje tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, saj da je v izpodbijanem sklepu o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami, v zvezi z zapisom v sklepu, da je bila K. J. zastopnica brez omejitev, ko je podala predlog za prisilno poravnavo. V zvezi z vprašanjem vpisa K. J. kot zakonite zastopnice v sodni register in pravilnostjo imenovanja le-te s strani nadzornega sveta ter pravilnostjo sestave tega, pa pritožba sodišču prve stopnje očita tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Pritožbi sta bili vročeni dolžniku in upravitelju prisilne poravnave. Slednji je v vloženem odgovoru obrazloženo prerekal pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožb ter potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predloga pritožnikov zavrnilo, čeprav bi po stališču pritožbenega sodišča pri tem moralo uporabiti drugo pravno podlago, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju.

Kot izhaja iz vsebine predlogov obeh pritožnikov, o katerih je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, bistvo teh predstavljajo trditve obeh pritožnikov, da predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni vložila zakonita zastopnica dolžnika, ter da zato niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za začetek postopka prisilne poravnave.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL v 24. čl. določa obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati predlog za začetek postopka prisilne poravnave ter listine, ki morajo biti predlogu priložene. Med obveznimi sestavinami predloga je naveden tudi podpis predlagatelja - torej zakonitega zastopnika dolžnika. Ali ima predlog vse v citiranem členu navedene sestavine in priloge, mora pred prejemom sklepa o začetku postopka prisilne poravnave preveriti predsednik poravnalnega senata, kot mu to nalaga 26. čl. ZPPSL. Predsednik poravnalnega senata mora torej opraviti formalen preizkus predloga v okviru katerega preveri ali so podane procesne predpostavke za začetek postopka določene v 24. členu. Če je formalni preizkus predloga uspešen, izda poravnalni senat sklep o začetku postopka prisilne poravnave, kot je to določeno v 27. čl. istega zakona. Zoper sklep o začetku postopka je dopustna pritožba v roku 8 dni od dneva, ko je bil sklep nabit na oglasno desko sodišča (I. do III. odst. 13. čl. ZPPSL), izpodbijati pa ga je mogoče zgolj zaradi neobstoja procesnih predpostavk.

Iz navedenega je po presoji pritožbenega sodišča zaključiti, da bi pritožnika v svojih predlogih zatrjevane formalne pomanjkljivosti glede vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave v zato postavljenem roku 8 dni. Ker tega v pritožbenem roku nista storila (ta se je iztekel 12.12.2006, predloga pa sta bila vložena 9.2. oz. 12.2.2007), sta z uveljavljanjem formalnih pomanjkljivosti prekludirana in teh ne moreta uveljavljati s predlogoma, kot sta ju vložila ter je sodišče prve stopnje utemeljeno oba predloga zavrnilo.

Sicer pa iz podatkov spisa izhaja, da je predlog v imenu dolžnika vložila J. K., ki je bila v sodni register kot zakonita zastopnica dolžnika res vpisana šele 30.1.2007, vendar z datumom pooblastila 2.11.2006 (A51/3), kakor je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Iz informatizirane baze sodnega registra pa je nadalje razvidno, da ji je zastopanje prenehalo 27.12.2006, torej je bila vpisana v sodni register kot zakonita zastopnica v času vložitve predloga in izdaje sklepa poravnalnega senata o začetku postopka prisilne poravnave, kot je to pravilno zapisano v izpodbijanem sklepu.

Po tem, ko je postopek prisilne poravnave začet, pa teče po vnaprej določenih pravilih pod vodstvom poravnalnega senata, ob pomoči ter ob nadzoru poslovanja dolžnika s strani prisilnega upravitelja in upniškega odbora, kot je to določeno z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, kot specialnim predpisom, ki ureja ta postopek, z namenom odprave insolventnosti oz. prezadolženosti dolžnika, kot edinega upravičenega predlagatelja postopka (čl. 5 ZPPSL) s pomočjo upnikov - torej z možnostjo odločanja le tistih subjektov, ki jih bodo prizadele ekonomske posledice potrjene prisilne poravnave (čl. 28/I, 54 ZPPSL). Subjekti postopka so torej omejeni, prav tako pa je omejena funkcija zastopnika dolžnika v postopku prisilne poravnave in torej za sam tek postopka njena legitimnost ni odločilnega pomena, kot je to nasprotno v pravdnem postopku. Nekaterih pravil pravdnega postopka, kot na primer določbe čl. 80 in 199 ZPP, zato v postopku prisilne poravnave ni moč uporabiti.

Da pravnomočno začeti postopek prisilne poravnave lahko poravnalni senat ustavi le pod zakonsko izpolnjenimi pogoji in na predlog z zakonom določenih upravičenih oseb, kar pa tudi po stališču pritožbenega postopka pritožnika nista, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Vendar pa, ker to za odločitev v dani zadevi ni relevantno, se pritožbeno sodišče s pritožbenimi navedbami v tej smeri ni podrobneje ukvarjalo.

Glede predloga stranskega intervenienta, v delu, ki se nanaša na plačilo predujma stroškov postopka prisilne poravnave in na delo stečajnega upravitelja, pa bo sodišče prve stopnje res še moralo odločiti.

Po navedenem, ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ni bila storjena kakšna od upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 1, 2, 3, 6, 7, 8, 11, 12 in 14 ZPP v zvezi s členom 366 in 350/II ZPP in v zvezi s čl. 15 ZPPSL, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (čl. 15 ZPPSL v zv. s čl. 365, tč. 2, 366 in 353 ZPP).

O pritožbenih stroških stranskega intervenienta je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z določilom čl. 154/I v zv. s čl. 165/I ZPP). Predlagatelj Tehnološko inovacijski zavod Dravinjske doline pa pritožbenih stroškov ni priglasil.