Jedro

V času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se vstop J. M. v pravdo ne dovoli. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je tako odločilo, ker pogoji iz 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) za vstop novega tožnika, ki bi se pridružil prvotni tožnici, niso podani. Tožnica v pravdi očita toženki, da je 7.10.2013 hodila po parceli št. 1 k.o. P. in zahteva opustitev uporabe te parcele. Ob vložitvi tožbe je bila tožnica solastnica, J.M. pa ni bil solastnik te nepremičnine. Po drugi strani pa 20.10.2015, ko je je postal J.M. solastnik do 1/3, tožnica ni bila več solastnica. J.M. vtožuje isti tožbeni zahtevek kot tožnica, toda pravice se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago oz. bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago. Predlog zato ni utemeljen. V nadaljevanju je navedlo, da gre pravzaprav za položaj iz 190. člena ZPP, ko tisti, ki pridobi stvar ali pravico, o kateri teče pravda, lahko vstopi v pravdo namesto tožeče stranke oz. tožene stranke, a le, če je podana privolitev obeh strank, v konkretnem primeru pa je toženka vstopu J.M. nasprotovala.

J.M. se je po svojem pooblaščencu zoper sklep pritožil, meni, da so podane bistvene postopkovne kršitve ter je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče je namreč napačno uporabilo določbe ZPP, kar je vplivalo ali je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ter je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z uporabo 191. člena ZPP. Po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP se lahko ob pogojih iz 191. člena ZPP vse do konca obravnave pridruži tožniku nov tožnik, pri čemer mora pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Tožbeni zahtevek tožnika se opira na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago ter velja stvarna in krajevna pristojnost naslovnega sodišča za zahtevek, zato ni ovir, da se tožnici ne bi pridružil nov tožnik.

Pritožba ni utemeljena.

J.M. je predlagal, da se v pravdi pridruži tožnici kot nov tožnik v skladu z drugim odstavkom 191. člena ZPP, zato so razlogi sodišča v zvezi z razlago 190. člena ZPP nepotrebni. Je pa pravilno sodišče prve stopnje izpostavilo, da je treba upoštevati, da v času vložitve tožbe in tudi v času, ko naj bi bilo storjeno dejanje, ki predstavlja vznemirjanje, pritožnik ni bil solastnik predmetne nepremičnine, in zato očitno ne opira svojih pravic na isto dejansko in pravno podlago oz. na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago kot tožnica. Procesni položaj novega tožnika, ki se v pravdi pridruži dosedanjemu tožniku, je enak, kot če bi v postopku sodeloval od vsega začetka (prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 243), v času vložitve tožbe pa tožnik še ni bil solastnik predmetne nepremičnine. Tako se izkaže, da je pritožba neutemeljena ter jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo (2. točka 365. ter drugi odstavek 350. člena ZPP).