Odpust obveznosti

Datum

28.05.2024

Številka

07121-1/2024/618

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe, Rok hrambe OP

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede upnikove hrambe podatkov stečajnega dolžnika, kateremu je bil pravnomočno ugoden odpust obveznosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Tožbo je treba vložiti v treh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.

IP meni, da je z nastopom odpusta obveznosti oziroma s potekom roka za vložitev tožbe za njegovo razveljavitev izpolnjen namen roka hrambe osebnih podatkov, v zvezi s tem, zato se ti podatki pri upniku ne bi smeli več hraniti, razen če bi imel upnik v konkretnem primeru za njihovo hrambo kako drugo pravno podlago.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP pojasnjuje, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov treba zagotoviti zakonito in ustrezno pravno podlago. V skladu s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe je obdelava tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP pojasnjuje, da Zakon o centralnem kreditnem registru (Uradni list RS, št. 77/16; v nadaljevanju: ZCKR) v 5. točki prvega odstavka 7. člena določa, da se v centralnem kreditnem registru zbirajo podatki o osebnem stečaju fizične osebe, in sicer o: začetku in končanju postopka osebnega stečaja, začetku postopka za odpust obveznosti in izdaji ter pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Nadalje ZCKR v drugem odstavku 18. člena določa, da se podatki iz 5. točke prvega odstavka 7. člena ZCKR hranijo in so dostopni v sistemu izmenjave informacij do poteka štirih let po končanju postopka zaradi osebnega stečaja oziroma postopka davčne, upravne ali sodne izvršbe. V skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZCKR se po poteku tega roka podatki zbrišejo tako, da v sistemu izmenjave informacij niso več dostopni.

Postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ta v prvem odstavku 409. člena določa, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. ZFPPIPP v prvem odstavku 411. člena določa, da lahko vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. V drugem odstavku istega člena je določeno, da je treba tožbo iz prvega odstavka tega člena vložiti v treh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.

IP nadalje pojasnjuje, da je institut odpusta obveznosti po učinkih enak zastaranju obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Tudi zastaranje ne pomeni, da je terjatev kot taka prenehala obstajati, ampak pomeni le prenehanje njene izterljivosti. Tudi z nastopom odpusta obveznosti ni več mogoče doseči njihovega poplačila. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo omejitve shranjevanja iz člena 5.1(e) Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Na podlagi navedenega IP meni, da je z nastopom odpusta obveznosti oziroma s potekom roka za vložitev tožbe za njegovo razveljavitev izpolnjen namen roka hrambe osebnih podatkov (osebni podatki niso več potrebni za namen, za katerega so bili zbrani ali drugače obdelani) v zvezi s tem, zato se ti podatki pri upniku ne bi smeli več hraniti, razen če bi imel upnik v konkretnem primeru za njihovo hrambo kako drugo pravno podlago.

IP dodaja še, da domnevna upnikova tehnična nezmožnost izbrisa osebnih podatkov seveda ne predstavlja upravičenega razloga za njihovo nadaljnjo hrambo, saj je dolžan sprejeti ustrezne tehnične ukrepe za zagotovitev izbrisa osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka