Jedro

Ob ugotovitvi, da obstoji razlog za obnovo postopka iz 9. točke 249. člena ZUP (1986), predlagatelju obnove ni mogoče odrekati pravnega interesa za obnovo postopka zaradi dejstva, da je bila odločba, izdana v postopku, na katerega se predlog za obnovo nanaša, že izvršena. Obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena deluje absolutno, torej je pravni interes vsebovan že v obnovitvenem razlogu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 15.3.2006 in navedeni sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka ugodila predlogu Občine K. ter dovolila obnovo postopka, končanega z odločbo tožene stranke z dne 17.5.1993, s katero je bila upravičenki O.R. (tožnici) vrnjena v last nepremičnina na parceli, št. 80, vl..., k.o. ..., ki v naravi predstavlja stavbo v ..., in sicer, da se v postopek kot stranka pritegne predlagateljica obnove. Tožena stranka je izpodbijani sklep izdala v ponovnem postopku potem, ko je bil s sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. U 1965/00-17 z dne 17.4.2002, ki je postala pravnomočna s sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 844/2002-2 z dne 12.1.2005 odpravljen njen prvotni sklep z dne 20.9.2000, s katerim je tožena stranka predlog za obnovo postopka zavrgla. V navedeni sodbi je upravno sodišče presodilo, da bi morala v postopku denacionalizacije, na katerega se predlog nanaša, kot stranka - zavezanec za vrnitev, sodelovati tudi Občina K. in ker ji ta možnosti ni bila dana, je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986). Tako presojo je sodišče prve stopnje utemeljilo s tem, da je bil upravičenki z odločbo, izdano v postopku denacionalizacije, katerega obnovo zahteva pritožnica, vrnjen tudi del parcele št. 81, ki je bil pomotoma pripojen parceli št. 80 in ima danes samostojno parcelno številko 80/2. Ta del parcele pa je bil v upravljanju Občine K., ki je na njem zgradila objekt, zato bi morala Občina K. kot zavezanka za vrnitev v postopku sodelovati kot stranka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da sklep, s katerim je tožena stranka dovolila obnovo postopka pritožnici Občini K., ni pravilen. Po presoji sodišča si predlagateljica obnove postopka tudi, če bi bila odločba v upravnem sporu odpravljena, ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja, glede na nesporno dejstvo, da je bila odločba o denacionalizaciji za sporni del nepremičnine že izvršena v zemljiški knjigi in da je po izvršitvi odločbe prišlo do nadaljnjih razpolaganj s sporno nepremičnino.

Občina K. v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da odprava pravnih posledic odločbe ne bi bila mogoča. Podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi je bila nezakonita odločba o denacionalizaciji, glede katere se predlaga obnova postopka skladno z določbami ZUP. Meni, da je procesna predpostavka za obnovo postopka v celoti izkazana. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Tožeča stranka A.R. v odgovoru na tožbo navaja, da je stališče prvostopnega sodišča pravilno. Glede na to, da je zaradi nadaljnjega pravnega prometa s sporno nepremičnino prišlo do spremembe lastninskega stanja, si predlagateljica obnove postopka, tudi, če bi bila sporna odločba odpravljena, ne bi mogla izboljšati pravnega položaja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna dovolitev obnove postopka zaradi razloga iz 9. točke 249. člena ZUP (1986). Ta razlog je podan, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, možnost udeležbe ni bila dana. Kdo je stranka v postopku določajo materialni predpisi. V postopku denacionalizacije, na katerega se nanaša obravnavani predlog za obnovo postopka, je stranka tudi zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja (60. člen ZDen), to je pravna oseba v katere premoženju so stvari, ki se predmet vračanja po ZDen. Sodišče je že s sodbo z dne 17.4.2002, ki je postala pravnomočna s sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 12.1.2005 presodilo, da bi predlagateljica postopka Občina K. morala biti udeležena v postopku kot stranka glede na to, da je predmet vrnitve tudi del nepremičnine v upravljanju Občine K., in ker ji možnost udeležbe v postopku ni bila dana, obstoji obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP (1986). Glede na ustaljeno upravno - sodno prakso ta obnovitveni razlog deluje absolutno. To pomeni, da že obstoj navedenega razloga zadostuje za dovolitev obnove postopka in je torej pravni interes vsebovan že v obnovitvenem razlogu. Zato je zmotno stališče prvostopnega sodišča, da predlagateljica ne izkazuje pravnega interesa za obnovo postopka denacionalizacije. Ob ugotovitvi, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP(1986), predlagatelju obnove ni mogoče odrekati pravnega interesa za obnovo postopka zaradi dejstva, da je bila odločba, izdana v postopku na katerega se predlog za obnovo nanaša, že izvršena in da je po njeni izvršitvi prišlo do nadaljnjega razpolaganja s predmetno nepremičnino. Dovolitev obnove je ena izmed faz postopka, ki sama po sebi še ne prejudicira meritorne odločitve o usodi odločbe, ki je izpodbijana s tem izrednim pravnim sredstvom.

Ker je glede na navedeno prvostopno sodišče zmotno presodilo pravilnost postopka izdaje upravnega akta, je podan uveljavljeni pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 75. člena ZUS-1. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 3. odstavka 80. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbo zavrnilo.