Jedro

Izogibanje poštnim pošiljkam ni pogoj za ugotovitev, da so bili stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno. Odločilno je posameznikovo ravnanje, ki če bi bilo drugačno, stroški kazenskega postopka ne bi nastali.

Izrek

I. Pritožba obdolženega G.R. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v višini 50,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I K 58968/2012 z dne 22. 11. 2018 obdolženemu G.R. po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov, nastalih z vročanjem sodnih pisanj po vročevalcu v višini 64,74 EUR. Stroški morajo biti plačani na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti v 15-tih dneh od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je obdolženi pritožil, kot je zapisal iz vseh možnih izpodbojnih razlogov s smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeni obrazložitvi je razbrati, da pritožnik uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko pravi, da ugotovljeno izogibanje poštnih pošiljkam ni bilo obrazloženo ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka tega, saj niti sklepa I K 58968/2012 z dne 6. 11. 2018 ni prejel. 5. Kršitvi nista podani. Izogibanje poštnim pošiljkam ni pogoj za ugotovitev, da so bili stroški kazenskega postopka povzročeni krivdno. Odločilno je posameznikovo ravnanje, ki če bi bilo drugačno, stroški kazenskega postopka ne bi nastali. To je v razlogih sklepa razumljivo obrazloženo v 4. točki, ko je navedeno, da pritožnik sodnega pisanja ni prevzel, s čemer je povzročil dodatne stroške, ker mu je bilo nato sodno pisanje vročeno po pooblaščenem vročevalcu.

6. Razlika med bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka po prvem in drugem odstavku 371. člena ZKP je med drugim ta, da mora biti pri slednjih dodatno obrazložen o vpliv na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe. Tega pritožnik, če je že imel v mislih kršitev prvega odstavka 399. člena ZKP ne zatrjuje, razlogi za odmero stroškov pooblaščenemu vročevalcu pa se nahajajo v 2. točki obrazložitve sklepa. Kakršno koli procesno prikrajšanje v smislu nemožnosti pritožbenega preizkusa zgornje odmere je s tem izključeno.

7. Pritožnik v nadaljevanju nasprotuje ugotovljenim odločilnim dejstvom z obrazložitvijo, po kateri vročanje sodnega pisanja, glede na njegovo sodelovanje v kazenskem postopku ni bilo nujno, razen tega pa niti obvestila o prispelem sodnem pisanju ni prejel. Napačna je še odmera priznanih stroškov pooblaščenemu vročevalcu, saj so bili ti priglašeni v čezmernem obsegu ter hkrati neskladno z obsegom priglašenih stroškov v zvezi z vročitvijo sodnega pisanja obdolženemu J.O..

8. Prvi dve pritožbeni navedbi nista točni. Pritožnik denimo ni prevzel sodnih pisanj v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča z dne 18. 1. 2018, vabilom za glavno obravnavo dne 12. 3. 2018 in s preklicem glavne obravnave dne 17. 5. 2018, kar velja samo za ponovljeni postopek, podobno pa se je dogajalo že v prvem postopku. Ne drži niti, da o sodnem pisanju v zvezi z glavno obravnavo dne 6. in 20. 9. 2018 ne bi bil obveščen, ker je bilo to po priloženi ovojnici storjeno 13. in 16. 7. 2018 (list. št. 438). Končno, ker je po poročilu pooblaščenega vročevalca (list. št. 445 do 446) ta pritožnika pred vročitvijo iskal na več krajih in tudi v kraju, kjer je pritožnik zaposlen, odmerjeni stroški niso čezmerni. Niti v primerjavi s stroški, nastalimi v zvezi z vročitvijo sodnega pisanja obdolženemu J.O., ki ga po navedenem poročilu ni bilo treba dodatno iskati.

9. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega G.R.odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Odločba o dolžnosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena ZKP in drugem odstavku 94. člena ZKP ter tar. št. 7404 Taksne tarife.