Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upoštevaje, da tožena stranka ni oporekala trditvi, da je bil tožbeni zahtevek umaknjen po izpolnitvi zahtevka, tožeča stranka pa je izkazala, da je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, je tožena stranka upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka.
I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej glasi: „Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške v znesku 129,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.“
II. V preostalem se pritožba zavrne in se I. točka izpodbijanega sklepa potrdi.
III. Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega pritožbenega postopka v znesku 82,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.
1. Po pravnomočnosti sklepa izvršilnega sodišča o razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, je pravdno sodišče tožečo stranko pozvalo, da tožbo dopolni z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek, da predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo ter da oblikuje tožbeni zahtevek.
2. Tožeča stranka je z vlogo, naslovljeno kot Umik tožbenega zahtevka, pravdno sodišče obvestila, da je tožena stranka po izdaji sklepa o izvršbi plačala glavnico, da zato zaradi izpolnitve zahtevka umika tožbo, da pa vztraja pri plačilu stroškov v skupni višini 158,53 EUR, in sicer izvršilnih stroškov v višini 147,20 EUR ter pravdnih stroškov v višini 11,33 EUR (tretjina sodne takse za dopolnitev tožbe).
3. Prvo sodišče je toženo stranko nato obvestilo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in jo še poučilo, da se bo štelo, da je privolila v umik, v kolikor se v roku 15 dni o tem ne bo izjavila.
4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka razsodilo (prav sklenilo), da se delni umik tožbe za znesek 471,06 EUR vzame na znanje in da se postopek v tem delu ustavi. Pod II. točko izreka pa je tožbo v preostalem delu zavrglo. Utemeljilo je, da je vlogo, naslovljeno kot Umik tožbenega zahtevka, štelo za delni umik tožbe in da je postopek na podlagi tretjega odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ustavilo, ker je štelo, da tožena stranka, ki se do umika ni opredelila, z umikom soglaša. Sklicujoč se na 108. člen ZPP pa je tožbo zavrglo, ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s pozivom sodišča ter tožbenega zahtevka ni postavila. Zavzelo je stališče, da „predlog o izvršbi in sklep o izvršbi ne moreta nadomestiti tožbenega zahtevka, ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen, zaradi česar tožbeni zahtevek ni postavljen in sodišče o njem ne more odločati“.
5. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi zoper gornji sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, in sicer v I. točki tako, da se odloči o ustavitvi pravdnega postopka, v II. točki pa tako, da se toženi stranki naloži v plačilo stroške pravdnega postopka v skupni višini 158,53 EUR. Podredno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.
6. Pritožba je delno utemeljena.
7. Mnenje tožeče stranke, da bi moralo pritožbeno sodišče poseči v prvostopno odločitev o ustavitvi postopka z odločitvijo o ustavitvi pravdnega postopka, ni pravilno, saj je odločitev skladna s tretjim odstavkom 188. člena ZPP, po katerem sodišče v primeru umika tožbe izda sklep o ustavitvi postopka.
8. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zavzelo napačno stališče, da v predmetni zadevi tožbeni zahtevek sploh ni postavljen, ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen. Po drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče v primeru razveljavitve sklepa o izvršbi nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, predlog za izvršbo, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa obravnava kot tožbo v pravdnem postopku. Glede na to, da se torej šteje, da je bil tožbeni zahtevek postavljen že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je sodišče prve stopnje zavzelo napačno stališče, da tožbeni zahtevek v predmetni zadevi sploh ni bil postavljen1. 9. Drugi odstavek 436. člena ZPP določa, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi plačilnega naloga začne z obravnavanjem stvari. Sodišče prve stopnje je zato tožečo stranko pravilno pozvalo, da tožbo dopolni z navedbo dejstev, na katera opira zahtevek ter da predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Poziv tožeči stranki, da naj oblikuje tožbeni zahtevek pa ni bil pravilen, saj je bil le-ta, kot je bilo to pojasnjeno že zgoraj, postavljen v okviru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato je nižje sodišče tožbo v delu, ki se je nanašal na povrnitev stroškov, nepravilno zavrglo na podlagi 108. člena ZPP, namesto da bi odločilo še o tej zahtevi, katerega je tožeča stranka z vlogo o umiku tožbe tudi razširila2. 10. Upoštevaje, da tožena stranka ni oporekala trditvi, da je bil tožbeni zahtevek umaknjen po izpolnitvi zahtevka, tožeča stranka pa je izkazala, da je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, je tožena stranka ob pravilni uporabi materialnega prava upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka (158. in 155. člen ZPP).
11. Pritožbi je bilo iz gornjega razloga potrebno delno ugoditi in izpodbijani sklep v II. točki spremeniti (3. točka 365. člena, 366. člen in šesta alineja 358. člena ZPP). V delu, s katerim je pritožba izpodbijala I. točko, pa se je pritožba izkazala za neutemeljeno, saj niso bili podani pritožbeni razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma. Zato jo je bilo potrebno v tem delu zavrniti in sklep prvega sodišča v nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).
12. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti tudi stroške tega pritožbenega postopka, saj je tožeča stranka s pretežnim delom svoje pritožbe uspela (prvi in drugi odstavek 165. člena ter tretji dostavek 154. člena ZPP).
13. V skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah odmerjeni potrebni stroški tožeče stranke tako za postopek pred sodiščem prve stopnje predstavljajo znesek 129,99 EUR (= 74,66 EUR za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in pavšalne 2% izdatke, s prištetim davkom na dodano vrednost; 44,00 EUR za sodno takso za predlog za izvršbo; 11,33 EUR za tretjino sodne takse za dopolnitev tožbe). Nagrada za poizvedbe, prejem sklepa in obvestilo stranki ni bila utemeljeno priglašena, saj je vsebovana že v nagradi za sestavo predloga za izvršbo. Zaradi tega pritožbenega postopka pa so tožeči stranki nastali potrebni stroški v znesku 82,66 EUR (= 74,66 EUR za sestavo pritožbe in pavšalne 2% izdatke, s prištetim davkom na dodano vrednost; 8 EUR za sodno takso za pritožbo). Presežno priglašena nagrada za pritožbo tožeči stranki ne pripada, saj je bil s pritožbo izpodbijan procesni sklep, ne pa meritorna odločba.
14. V kolikor tožena stranka naloženih ji zneskov stroškov v rokih, določenih s tem sklepom, ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku rokov za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje -občna seja VSS, 13. 12. 2006).
1 V predlogu za izvršbo je bilo tako zahtevano: - 471,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2022 dalje, - stroški upnika, in sicer 50,00 EUR za poizvedbe, prejem sklepa in obvestilo stranki; zakonske zamudne obresti od odmerjenih stroškov od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila; vračilo odvetniških stroškov, pri čemer je odvetnik zavezanec za DDV; vračilo takse za predlog in sklep. 2 Tožeča stranka je poleg stroškov, katerih povrnitev je zahtevala že v predlogu za izvršbo, zahtevala še povrnitev tretjine sodne takse, ki jo plačala za dopolnitev tožbe.