Jedro

Nobenega od vprašanj, ki jih s pritožbo dolžnik ponovno načenja (in pomenijo nestrinjanje s pravnomočnimi odločitvami sodišča) v tem pritožbenem postopku ni mogoče reševati. V tem pritožbenem postopku ni mogoče (ponovno) presojati dolžnikovih navedb v zvezi s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnika z dne 9. 12. 2024 (p. d. 140).

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik (pritožbo je vložil sam in še dodatno po pooblaščencu) in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter (smiselno) predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Upravitelj je navedbam v pritožbah nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je dolžnikovo pritožbo kot prepozno zavrglo z nosilnim razlogom, da je sklep o prodaji, zoper katerega je dolžnik vložil pritožbo 9. 12. 2024, postal pravnomočen že 8. 11. 2024. Tega pritožnik ne izpodbija, pač pa (med drugim) pojasnjuje, da nima dostopa do AJPES, saj živi v nepremičnini, kjer ni elektrike. Slednje za odločitev ne more biti relevantno, tudi sicer pa je iz podatkov v spisu razvidno, da je dolžnik v tem postopku že vložil več pravočasnih pritožb zoper različne sklepe sodišča prve stopnje, zaradi česar pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.

6.Prav tako ni pravilno pritožbeno stališče (v pritožbi dolžnikovega pooblaščenca), da ni bistveno, kdaj je dolžnik vložil pritožbo, pač pa naj bi bila bistvena kršitev materialnega prava, ki jo dolžnik vidi v tem, da je A. d. d. zoper dolžnika vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja, sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju postopka dovolilo prodajo dolžnikovega premoženja. Nobenega od vprašanj, ki jih s pritožbo dolžnik ponovno načenja (in pomenijo nestrinjanje s pravnomočnimi odločitvami sodišča), v tem pritožbenem postopku ni mogoče reševati. Ne glede na to, da višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je znašel dolžnik, pa preverjanje pravilnosti pravnomočnih odločitev sodišča v tem postopku ni možno. Dolžnik ne izpodbija (in je tudi ne more) ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sklep o prodaji pravnomočen, prav tako ne, da je pritožbo zoper navedeni sklep vložil prepozno. V tem pritožbenem postopku pa tudi ni mogoče (ponovno) presojati dolžnikovih navedb v zvezi s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja, niti uveljavljati očitkov upravitelju, da delo opravlja nezakonito in v nasprotju z določbami ZFPPIPP.

7.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 239

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.