Jedro

Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.

Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v II/3. in III. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v točki II/3. zavrne in v III. točki tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba v nespremenjenem delu (II/1., 2.) potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pogodba o brezplačni odtujitvi poslovnega deleža, ki sta jo dne 9. 7. 2007 sklenili pravdni stranki, nična, ker tožnik v času sklepanja pogodbe ni bil opravilno sposoben (II/1.). Posledično je ugotovilo, da so sklepi, ki jih je kot edini družbenik družbe F., d.o.o. z dne 9. 7. 2007 in družbe C. d.o.o. z dne 21. 1. 2008 sprejel tožnik, nični (II/2.). V izpodbijani tretji točki izreka (II/3.) je ugotovilo, da so učinki sklepa Okrožnega sodišča pod opr. št. SRG 2008/11724 z dne 1. 3. 2008 in učinki sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 12. 7. 2007 opr. št. SRG 466/2007 nični in da se pri št. registrskega vložka 1/02743/00 Okrožnega sodišča v Novem mestu ter pri št. registrskega vložka 1/47568/00 Okrožnega sodišča v Ljubljani vzpostavi prejšnje stanje tako, da se ponovno vpiše družba F. d.o.o. in se kot edini družbenik te družbe vpiše toženec A.. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne 1.938,50 EUR stroškov pravdnega postopka s pripadki (III).

2. Sodbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka po odvetniku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni (skupaj s popravnim sklepom), da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je izrek sodbe nerazumljiv. Pogodba, ki jo sklene popolnoma poslovno nesposobna oseba, ne nastane. Pogodba je nična, ugotovitev, da zato nima pravnih učinkov, v izrek sodbe ne sodi. Ker tožnik ni popolnoma poslovno nesposoben, sodišče ni imelo podlage, da ugodi tožbenemu zahtevku na ničnost pogodbe. Sodišče je v nasprotju z ugotovitvami izvedencev K. in R. ugotovilo, da je pogodbo sklenil tožnik, ki je bil popolnoma poslovno nesposoben in zato zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nepravdnem postopku je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta le delno. Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Tožnik nima nobene pravne koristi od tega, da se ugotovi ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža z dne 9. 7. 2007. Ni jasno, kakšno korist naj bi tožnik imel od ugotovitve, da so sklepi družb F. z dne 9. 7. 2007 in družbe C. d.o.o., iz dne 21. 1. 2008 nični. Trditvene podlage v zvezi s tem tožeča stranka ni podala. Tožbo na ugotovitev ničnosti vpisov v sodni register bi moral tožnik vložiti v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za razlog ničnosti. Ko pretečejo tri leta od vpisa, takšne tožbe ni mogoče več vložiti. Zahtevek na ničnost učinkov sklepa, kot ga je postavil tožnik, ni prava pot za uveljavljanje ničnosti vpisa. Ko je subjekt vpisa iz sodnega registra že izbrisan, ni podlage za ponoven vpis neobstoječega subjekta v sodni register. Za odločanje o zahtevku v 2. in 3. točki izreka je pristojno registrsko sodišče. O tožbenem zahtevku v 2. in 3. točki izreka je odločalo sodišče, ki ni stvarno pristojno.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O stvarni pristojnosti

5. Na podlagi določila 101. člena Zakona o sodiščih je Okrožno sodišče pristojno za odločanje tako v civilnih zadevah, premoženjskih in drugih civilnih sporih, za katere niso pristojna okrajna sodišča, kot v gospodarskih sporih. Zato je za odločanje o tožbenem zahtevku pristojno okrožno sodišče, ki je o zadevi tudi razsodilo.

O pasivni legitimaciji

6. Tožena stranka A. je 9. 7. 2007 sklenil pogodbo o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža v enoosebni družbi F., na podlagi katere je tožnik postal edini lastnik in družbenik družbe F. Istega dne je na podlagi sklepa, ki ga je sprejel tožnik, tožnik postal tudi direktor družbe, ji spremenil sedež in firmo tako, da je bila družba pod imenom C. d.o.o. registrirana v L., na naslovu X (sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu SRG 000/2007 z dne 12. 7. 2007). V primerih enoosebne družbe, ko je ista oseba po eni strani ustanovitelj in s tem edini družbenik, po drugi strani pa njen direktor, kot poslovodja, in s tem tudi njen zakoniti zastopnik, je mogoče odločitve firme identificirati z odločitvijo njihovega direktorja, ki lahko odloča o poslovanju družbe na neobličen način, razen v primerih, ko gre za sprejem letne bilance, izkaz uspeha, delitve dobička in druge v ZGD-ju določene pomembne odločitve, kamor pa sklepa iz druge točke izpodbijane sodbe ne sodita. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila materialnega prava, ko ugovoru tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije ni sledilo. Družba F., ki se je preimenovala v C., d.o.o., je bila iz sodnega registra izbrisana, zato ne more biti pravdna stranka. Po prenehanju družbe z enim družbenikom je ta edini pravni naslednik izbrisane družbe glede premoženja in obveznosti družbe, ki je prenehala obstajati.

O ničnosti pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža

7. Za ničnost pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža ni odločilno, da je bila enemu od pogodbenikov delno odvzeta opravilna sposobnost ampak vprašanje njegove poslovne sposobnosti v času sklepanja pogodbe.

8. Poslovna sposobnost predstavlja sposobnost pravnega subjekta, da z lastnimi dejanji in voljo pridobiva pravice in prevzema obveznosti v pravnoposlovnih razmerjih. Izhodišče poslovne sposobnosti je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšen pomen in posledice imajo njegova voljna dejanja. V zvezi s sklepanjem pravnih poslov ima institut poslovne sposobnosti predvsem funkcijo zaščititi pravne subjekte pri razpolaganju z njihovimi pravicami pri sprejemanju obvez.

9. Sodišče prve stopnje je s pomočjo sodnega izvedenca psihiatra dr. R. ugotovilo, da tožnik trpi za shizoaktivno motnjo, ki se kaže v nerazumnem trošenju in kupovanju stvari, ki jih ne potrebuje, hkrati pa ga želja po ustvarjanju profita vodi v nakupovanje podjetij. Tožnik ima ohlapen odnos do realnosti, pomanjkljivo kritičnost in ambivalentno stališče do preteklih dejanj, pa tudi do življenjskih načrtov v prihodnosti. V času sklenitve pogodbe je bila sposobnost oblikovanja njegove volje praktično ukinjena, ker v tem času ni jemal ustrezne antipsihotične terapije. Sedem mesecev ni obiskoval psihiatra, kar je bilo razvidno iz njegove dokumentacije, zato je bil, po mnenju psihiatra, v času 9. 7. 2007 nesposoben razumeti pomen in tudi nesposoben oblikovati svojo pravo voljo. Pritožbene navedbe, da so ugotovitve sodišča protispisne, so tako neutemeljene. Ne gre tudi prezreti, da tožena stranka pripomb na izvedensko mnenje izvedenca R. ni imela. Bistvo, da se je kasneje psihofizično stanje tožnika zaradi ustrezne terapije izboljšalo in mu je bila posledično samo delno odvzeta opravilna sposobnost, za odločitev v tej zadevi ni relevantno. Na podlagi izvedenskega mnenja dr. R., na katerega nobena od strank ni imela pripomb, je mogoče napraviti prepričljiv zaključek, da se tožnik ni zavedal svojega ravnanja ob podpisu pogodbe. Pomena pogodbe ni razumel, kar je bila posledica bolezni in nejemanja ustrezne terapije. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v času sklepanja pogodbe popolnoma opravilno nesposoben, materialnopravno pravilna (41. člen Obligacijskega zakonika). Zato je pravilen zaključek sodišča, da pogodba ni nastala. Navedba, da je pogodba brez pravnega učinka, bi pravzaprav sodila v obrazložitev odločbe, vendar zaradi tega izrek sodbe ni nerazumljiv. Ker ob sklepanju pogodbe o prenosu poslovnega deleža tožnik ni imel sposobnosti razsojanja, je pravilna materialnopravna presoja o ničnosti pogodbe.

O pravnem interesu tožeče stranke za ugotovitev ničnosti pravnega posla

10. Vprašanje obstoja ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža je bistveno za odločitev o vprašanju, kdo je bil ob izbrisu družbe iz sodnega registra dejansko njen družbenik in posledično, kdo je odgovoren za dolgove izbrisane družbe. Dolžnik se že v tožbenih navedbah sklicuje na dejstvo, da ga obiskujejo rubežniki in poskušajo od njega izterjati dolgove izbrisane družbe. S tem je interes nedvomno izkazan, pritožbene navedbe v tej smeri pa neutemeljene.

O ničnosti sklepov izbrisane družbe z dne 9. 7. 2007 in 21. 8. 2008

11. Ker je pogodba, na podlagi katere naj bi tožnik postal edini družbenik družbe nična, zaradi njegove opravilne nesposobnosti, so nični tudi sklepi, ki jih je sprejel kot direktor in zakoniti zastopnik družbe. (sklep z dne 9.7.2007 na podlagi katerega je postal direktor družbe ter družbi spremenil sedež in firmo in sklep z dne 21.1.2008, ki je bil podlaga za izbris družbe iz sodnega registra.) Za nastanek, spremembo oziroma prenehanje pravnih razmerij, je potrebna poslovna sposobnost. Ker svobodne in resne izjave volje ni sposobna dati oseba, ki ni sposobna razumeti pomena izjave volje, torej ki ni sposobna razsojati, je pravilna materialno pravna presoja sodišča prve stopnje, da so sklepi, ki jih sprejme takšna oseba, nični (II/2. točka izpodbijane sodbe), pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča v 2. točki izpodbijane sodbe, brez ustrezne pravne podlage, pa neutemeljena.

O ničnosti učinkov sklepov sodišča

12. Utemeljeno pa pritožba izpodbija II/3. točko izreka. Pritožba s tem v zvezi pravilno izpostavlja, da tožbeni zahtevek na ničnost učinka sklepa sodišča, kot ga je postavila tožeča stranka, ni prava pot za uveljavljanje ničnosti vpisa v sodni register. Ničnost vpisa nekega podatka v sodni register bi namreč bilo potrebno uveljavljati s tožbo, ki vključuje zahtevo, naj sodišče ugotovi ničnost vpisa tega podatka v sodni register. Sodišče v pravdnem postopku ne more razveljavljati učinkov sklepov sodišč v drugih postopkih. Družba F. je neobstoječ pravni subjekt, ki je bil po spremembi imena izbrisan iz sodnega registra, zato tudi ne more biti več predmet obravnave pred sodiščem in ni podlage za vzpostavitev prejšnjega stanja in ponoven vpis družbe v sodni register. Tožba v II/3. je nesklepčna, zato je potrebno pritožbi v tem delu ugoditi in izpodbijano odločitev v II/3. spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek v točki II/3. zavrne (358. člen ZPP).

13. Delna ugoditev pritožbi je imelo za posledico tudi spremembo odločitve o stroških postopka na prvi stopnji. Tožeča stranka je z primarnim tožbenim zahtevkom propadla, prav tako tudi z enim od treh podrednih, zato je prav, da skladno z določilom drugega odstavka 154. člena ZPP vsaka od strank nosi svoje stroške postopka na prvi stopnji sama.

14. Pritožnik je izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu (štirih točkah). Uspel je zoper odločitev v II/3. in III. točki izreka, zato je sodišče o stroških pritožbenega postopka odločilo na podlagi določila drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in odločilo, da vsaka od strank postopka krije svoje stroške pritožbenega postopka sama.