Jedro

Zapisnik o overitvi je javna listina.

Dokazni postopek je pokazal, da je sodnik pogodbo strankama prebral in da je pogodbeni stranki tudi opozoril na posledice sklenjene pogodbe. S tem je sodišče ugotovilo, da v zapisniku o overitvi ni bilo zapisano vse, kar se je pred sodnikom dejansko dogajalo. Takšno dokazno sklepanje je v skladu z ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena dne 1.4.1991 med pokojno N. Z. (tožniki so njeni pravni nasledniki), in tožencema M. in A. Č., kot preživljalcema, in ki je bila 3.4.1991 overjena pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, enoti v Ljubljani, opr. št. Sl 474/91 (R 479/91). Razsodilo je nadalje, da je ničen aneks k pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki je bil sklenjen 11.5.1994 med istima strankama, in sicer zato, ker ni bil overjen (ta odločitev v revizijskem postopku ni sporna).

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v 1. in 3. točki izreka prvostopenjske sodbe). Sodišči sta na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovili, da je bila overitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju opravljena v skladu s petim odstavkom 117. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) v povezavi s 151. in 152. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP).

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da sodbi sodišč druge in prve stopnje tako spremeni, da ugodi tožbenemu zahtevku (s stroški), podrejeno pa izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka vidi v tem, da kljub izrecnemu opozorilu v pritožbi, sodišče druge stopnje nima razlogov o bistvenih okoliščinah, ki so pomembne za pravilno overitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju pred sodnikom. Sodišče bi moralo stranki opozoriti o pomenu in o pravnih posledicah sklenjene pogodbe, kar iz zapisnika ne izhaja. Ne zadošča, da sodnik le vpraša stranki, če vesta zakaj sta prišli in da oni razlagata pomen pogodbe. Pravno zmotna je izpoved sodnika G. K., da zadošča že pritrdilna izjava pogodbenih strank na vprašanje, ali razumejo pomen pogodbe. Na vse te trditve pritožbeno sodišče ni odgovorilo. S tem pa je tudi zmotno uporabilo peti odstavek 117. člena ZD ter 152. in 153. člena ZNP.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (390. člen Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, ki se na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, v tem sporu še nadalje uporablja).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja nejasnost razlogov oziroma pomanjkanje odgovorov na njene pritožbene navedbe ter s tem smiselno kršitev iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Sodišče druge stopnje ima najprej povsem jasne razloge o tem, da sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, nato pa v odgovor na pritožbene navedbe posebej utemelji, zakaj šteje, da je takšna dokazna ocena pravilna. Razlogi so jasni in popolni. To velja tako za glavni očitek, da sodnik G. K. strankama pogodbe ni prebral, kakor tudi za očitek, da sodnik strank ni poučil o posledicah sklenjene pogodbe.

Če pa je tako, revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je bil uveljavljan v reviziji, ni podan. Revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo kakšne kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Revident vsebinsko še vedno vztraja pri drugačni dokazni oceni zapisnika o overitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Toda sodbi ne temeljita le na tem dokazu. Sodišči sta poleg navedenega zapisnika dokazno ocenili tudi izpovedi tožencev in sodnika G. K., ki je overitve opravljal. Sodišče prve stopnje z izvedbo takšnega dokaznega postopka ni kršilo ZPP. Zapisnik o overitvi je javna listina. Po 230. členu ZPP je javna listina tista listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti.

Takšna listina dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa. Vendar pa je v tretjem odstavku 230. člena ZPP posebej določeno, da je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

V tem sporu tožeča stranka očita sodišču, da je bil zapisnik pomanjkljiv, ker da najpomembnejši dejanji, ki sta s strani sodnika potrebni za pravilno izvedbo overitve, nista bili opravljeni. Toda dokazni postopek je pokazal, da je sodnik pogodbo strankama prebral in da je pogodbeni stranki tudi opozoril na posledice sklenjene pogodbe. S tem je sodišče ugotovilo, da v zapisniku o overitvi ni bilo zapisano vse, kar se je pred sodnikom dejansko dogajalo. Takšno dokazno sklepanje je v skladu z ZPP, revizijsko sodišče pa v samo dokazno oceno oziroma njen rezultat po izrecni določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP ne sme več posegati.

Na ugotovljeno dejansko stanje sta nato sodišči tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je bilo zahtevi po obličnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju v overitvenem postopku zadoščeno (peti odstavek 117. člena ZD) in zato pogodba ni nična. Glede na pritožbene in revizijske ugovore sklicevanje na 152. in 153. člen ZNP ni potrebno, saj tožeča stranka ni ugovarjala tistih napak, ki bi jih moralo sodišče upoštevati po splošnih določbah o overitvi v ZNP. Tako tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Revizija je zato v celoti neutemeljena. Na podlagi 393. člena ZPP jo je moralo revizijsko sodišče zavrniti.

Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, mora sama kriti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 166. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP). Odločitev je zajeta v odločitvi o glavni stvari.