Jedro

Če tožnik ne navaja konkretnih okoliščin in ne predloži dokazov zanje, ni niti izkazan morebitni nastanek hujših škodljivih posledic ali grozeče nasilje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. V razlogih sodišče navaja, da je tožeča stranka 28.4.2005 vložila tožbo, s katero izpodbija odločbo tožene stranke z dne 24.3.2005 in s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Upravne enote Š/C z dne 14.9.2004. Z njo je investitorju M.K. iz P. pri S. dovoljena legalizacija asfaltne baze v tam navedenem obsegu in pogojih. Ker tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni navedla, po kateri izmed določb 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00 - ZUS) naj sodišče izda začasno odredbo, je sodišče na podlagi vsebine zahteve, kjer tožeča stranka navaja, da naj sodišče zadrži gradnjo in poskusno obratovanje sporne asfaltne baze, ugotovilo, da zahteva začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, torej izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS. Citirana določba ZUS omogoča, da sodišče na zahtevo tožeče stranke in ob izpolnjenih pogojih izda posebno obliko začasne odredbe, katere namen je začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, ki velja do pravnomočne odločitve v sporu, ki teče pred sodiščem. Vse pogoje za izdajo take začasne odredbe mora tožeča stranka verjetno izkazati že v sami zahtevi za njeno izdajo. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka v svoji zahtevi ni konkretizirala nastanka morebitnih hujših škodljivih posledic (oblike, obsega in višine škode). Zgolj zatrjevanje, da so kmetije tožeče stranke v neposredni bližini asfaltne baze in bi njeno obratovanje, tudi če bi potekalo v skladu z vsemi predpisi, negativno vplivalo na njene obdelovalne površine in živali tako glede hrupa in prahu in podobno, pa za izdajo take začasne odredbe ni dovolj. Za izdajo začasne odredbe na navedeni pravni podlagi namreč ne zadošča nastanek kakršnekoli materialne škode, še zlasti ne, če se nastanek škode le domneva, kot v spornem primeru. Za hujše škodljive posledice v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS je šteti le tiste škodljive posledice, katerih nastanek je vsaj verjetno izkazan, ki jih pa ne bi bilo mogoče, v kolikor bi nastale, odvrniti brez začasne odredbe. Ker torej tožeča stranka v obravnavanem primeru ni izkazala, niti ne verjetno, nevarnosti nastanka hujših škodljivih posledic, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, je upravno sodišče zahtevo za njeno izdajo zavrnilo. Tožbene ugovore, ki se nanašajo na pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, vključno z ugovori o vplivih spornega objekta na okolje, je sodišče zavrnilo, ker ne morejo vplivati na odločitev v tem postopku, saj zadevajo odločitev o glavni stvari.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo vseh odločilnih dejstev, ki jih je tožeča stranka podala. Tako se je glede nastanka hujših posledic sklicevala na tožbene navedbe, iz katerih izhaja, da obstaja velika nevarnost, da bo pri obratovanju asfaltne baze prišlo do škodljivih posledic tako za tožečo stranko kot širše okolje. Bistvo obstoja velike nevarnosti je v zastareli tehnologiji na podlagi katere je asfaltna baza zgrajena ter izdelanega poročila o vplivih na okolje, v katerem je upoštevana novejša, ustreznejša tehnologija. Gre za legalizacijo že postavljene črne gradnje, pri čemer v gradbenem dovoljenju ni predvidenega izvajanja monitoringa, niti kdo bi ga izvajal, kar pomeni, da ni strokovno preverjeno, ali bo asfaltna baza delovala brez prekoračenega vpliva na okolje. Strokovno nedorečena postavitev asfaltne baze v izključno kmetijskem področju in ob dejstvu, da stoji v neposredni bližini zaščitene naravne znamenitosti Glije jame, vsekakor pomeni izkazano verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic, na katere je tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe izrecno opozorila in jo izkazala. Kakršnakoli napaka pri obratovanju, na primer izpust škodljivih tekočin, porušenje materiala v jamo, bi predstavljalo izredno hude škodljive posledice, ki bi jih bilo skrajno težko in z velikimi sredstvi, če že ne nemogoče odpraviti. Glede na navedeno je upravno sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni napadeni sklep tako, da zahtevi ugodi in izda predlagano začasno odredbo oziroma podrejeno, da razveljavi napadeni sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka in stranka z interesom (M.K. kot investitor) na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS lahko tožnik zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da mora tožeča stranka vse pogoje verjetno izkazati že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka le z zatrjevanjem, da so kmetije tožnikov v neposredni bližini asfaltne baze in bi njeno obratovanje, tudi če bi potekalo v skladu z vsemi predpisi, negativno vplivalo na njihove obdelovalne površine in živali tako glede hrupa kot prahu in podobno, ni izkazala in ne dokazala verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS. Tožeča stranka namreč ni navajala nobenih konkretnih okoliščin in ne predložila dokazov, s katerimi bi utemeljila morebitni nastanek hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbene ugovore v zvezi s pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, vključno s presojo o vplivih spornega objekta na okolje, kot ugovore, ki niso pravno pomembni v tem postopku, saj se nanašajo na presojo zakonitosti izdaje gradbenega dovoljenja, torej na odločitev o glavni stvari v tem upravnem sporu, ne pa na odločitev o začasni odredbi. Iz enakih razlogov pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore o nestrokovno postavljenem spornem objektu, ki naj bi se legaliziral ter da sporni objekt stoji v neposredni bližini zaščitene naravne znamenitosti, kot pravno nepomembne ugovore v tem postopku. Sicer pa tožeča stranka navedb o hrupu, prahu, morebitnim izlitjem in podobno, v zahtevi sploh ni konkretizirala in ni predložila dokazov.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena v zvezi z 69. in 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.