Vročilnica ima kot javna listina dokazno vrednost, vendar ni izključeno, da se domneva o vročitvi izpodbije. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnikov podpis na vseh treh listinah zelo podoben oziroma na pogled enak. Vendar pa višje sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem za primerjavo podpisov. Odločitev o začetku stečajnega postopka ima daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Zato mora sodišče o obstoju bistvenih relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, to je, da zoper takšno sklepanje ni podanega razumnega dvoma izkušenega človeka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, ki je v Poslovni register Slovenije vpisan kot podjetnik, imenovalo upravitelja ter ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko prek katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.
2.Zoper sklep se je pritožil dolžnik zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da mu z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, sklep pa je neobrazložen, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.
3.Pritožba je utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom po tem, ko je (med drugim) ugotovilo, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga ni izjavil, da z upnikovim predlogom ne soglaša, niti ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Zato se domneva, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).
5.Bistveni pritožbeni očitek je, da je sodišče prve stopnje dolžniku kršilo pravico do sodelovanja v postopku, saj mu upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja naj ne bi bil vročen. S tem naj bi bila podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Dolžnik zatrjuje, da bi v primeru pravilne vročitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja ugovarjal obstoju insolventnosti, upnik, s katerim je dolžnik v stiku ter se z njim dogovarja o poplačilu dolga (glede na to, da ima veliko novih naročil), pa bi predlog lahko pravočasno umaknil.
6.Dolžnik uveljavlja dvoje: da mu predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil vročen v skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ter, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdaj, kam in na kakšen način naj bi mu bil predlog vročen, zato dolžnik niti ne ve, ali mu je bil predlog vročen na pravi naslov, ali je vročitev zanj podpisal nekdo drug ali pa mu je bilo pisanje vročeno s fikcijo.
7.Dolžnik je fizična oseba, ki je vpisana v Poslovni register. ZPP v tretjem odstavku 139. člena v zvezi s 121. členom ZFPPIPP določa, da se osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, vročitev opravlja na naslovu, ki je vpisan v register. Dolžnik je v Poslovnem registru vpisan z naslovom A., kot pa izhaja iz podatkov v spisu (vročilnice PD 2), je bil na tem naslovu vročen tudi predlog za začetek postopka osebnega stečaja (prav tako tudi sklep o začetku postopka osebnega stečaja, zoper katerega je dolžnik vložil pravočasno pritožbo).
8.Sodišče prve stopnje je odločitev o začetku postopka osebnega stečaja sprejelo po tem, ko je razpolagalo z vročilnico, iz katere izhaja, da je pritožnik prejel sodno pisanje, s katerim ga je sodišče pozvalo, da se izjavi o upnikovemu predlogu za začetek postopka. Drži pritožbeno opozorilo, da iz izpodbijanega sklepa to ne izhaja, saj ni navedeno, kdaj, kam in na kakšen način naj bi bil predlog vročen, je pa to razvidno iz podatkov v spisu, konkretno vročilnice PD 2. Dolžnik navaja, da vročilnice ni podpisal niti na domačem naslovu niti na poslovnem naslovu, prav tako je nista podpisala njegova starša, ki živita na istem naslovu kot dolžnik.
9.Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar je v njej potrjeno (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), torej, da je sodišče sodno pismo, v katerem so bili upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, priloge in sodni poziv, vročalo dolžniku kot naslovniku na naslov A. V rubriki "podpis prejemnika" je nečitljiv podpis, morebitnih pripomb vročevalca ni. Vročilnica ima kot javna listina dokazno vrednost, vendar ni izključeno, da se domneva o vročitvi izpodbije (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožnik trditve, da vročilnice niso podpisali niti on niti starša ter o tem, da podpis na vročilnici ni njegov, dokazuje s primerjavo njegovega podpisa na priloženem pooblastilu odvetnici, predlagal pa je tudi zaslišanje staršev, poizvedbe pri pošti ter izvedenca grafologa, ki bi potrdil, da podpis na vročilnici ni njegov.
10.Po vpogledu sporne vročilnice, dolžnikovega podpisa na pooblastilu odvetnici ter podpisa na vročilnici, s katero je bil dolžniku vročen sklep o začetku postopka osebnega stečaja (priloga pri PD 5), višje sodišče ugotavlja, da je dolžnikov podpis na vseh treh listinah zelo podoben oziroma na pogled enak. Vendar pa višje sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem za primerjavo podpisov, ki je potrebno za tako primerjavo. Odločitev o začetku stečajnega postopka ima daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Zato mora sodišče o obstoju bistvenih relevantnih dejstev sklepati z dokaznim standardom prepričanja, to je, da zoper takšno sklepanje ni podanega razumnega dvoma izkušenega človeka. Glede na to, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, na kakšen način naj bi bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja dolžniku vročen, kar višjemu sodišču onemogoča presojo, ali je bila vročitev opravljena pravilno, se mora ta okoliščina raziskati in na nedvoumen način ugotoviti, kdo je vročilnico podpisal. Pritožnik je v zvezi z nevročitvijo predloga podal trditve, ki so konkretizirane in dokazno podprte, zato mora sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, ali je bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja dolžniku vročen pravilno oziroma kdo je podpisal vročilnico, ki naj bi dokazovala vročitev predloga.
11.Glede na navedeno je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).