25. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. Ž., na seji senata dne 12. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRpv 1869/2005 z dne 9. 11. 2005 v zvezi z odločbo Okrajnega sodišča v Novem mestu št. PRs-408/04 z dne 12. 9. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je bil s pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi zatrjuje pritožnik kršitev 22. člena Ustave, nepravilno uporabo prava ter nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko sodišče naj bi po mnenju pritožnika odločali samovoljno. Prvostopenjsko sodišče naj v odločbi ne bi navedlo, s kakšno obliko krivde je bil prekršek storjen. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.Iz določbe 22. člena Ustave izhaja med drugim zahteva, da so odločbe, s katerimi pristojni organi odločajo o posameznikovih pravicah, dolžnosti ali pravnih interesih, obrazložene. Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe izhaja, da sta sodišči navedli razloge tudi glede obdolženčeve subjektivne odgovornosti. Drugostopenjsko sodišče je posebej navedlo, da je prvostopenjsko sodišče v svoji odločbi povsem jasno navedlo, da se je obdolženec zavedal svojega ravnanja, privolil v posledico ter jo tudi hotel, ko je vozil osebni avtomobil prijateljice, kljub temu, da je užival alkoholne pijače, to pa pomeni naklepnost obdolženčevega ravnanja. Sodišči sta navedli razloge o subjektivni odgovornosti. Takšnemu stališču, oprtem na Zakonu, ni mogoče očitati samovoljnosti. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnik.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer