Jedro

Sodba, zoper katero se želi tožnica pritožiti (postopek za katerega zahteva BPP), je že postala pravnomočna.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo z dne 11. 7. 2023 je organ tožnici (prosilki v upravnem postopku) zavrnil njeno zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. ZSV 122/2022 z dne 30. 5. 2023. 2. Iz obrazložitve je razvidno, da je organ tožničino prošnjo zavrnil na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj prosilkina zadeva ne izpolnjuje pogoja očitne razumnosti - predmetna zadeva, za zastopanje v kateri prosilka prosi za BPP, je že pravnomočno zaključena. Policijska postaja Murska Sobota je namreč izdala prosilki plačilni nalog PN 0000124257747 z dne 15. 3. 2023 zaradi prekrškov po četrtem odstavku 6. člena in po prvem odstavku 22. člena Zakona o varnosti javnega reda in miru in ji ob upoštevanju vštetja pridržanja v znesku 20,00 EUR izrekla enotno globo v višini 939,77 EUR z možnostjo plačila polovičke v znesku 469,88 EUR. Prosilka je vložila zahtevo za sodno varstvo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče je v zadevi opravilo preizkus plačilnega naloga na podlagi 62.a člena Zakona o prekrških in ni ugotovilo kršitev po navedenem členu. Tako je sodišče ugotovilo, da je prosilka uresničila zakonske znake obeh prekrškov, zato je zahtevo za sodno varstvo storilke zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožbo je bilo treba vložiti 8 dni od vročitve sodbe pri prekrškovnem organu. Organ je ugotovil, da zoper to sodbo ni bilo vloženo pravno sredstvo in je tako navedena sodba 6. 7. 2023 postala pravnomočna.

3. Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu. V njej utemeljuje, da ji je organ z izpodbijano odločbo nedopustno zavrnil dodelitev BPP. Navaja, da je izpodbijano odločbo prevzela 27. 6. 2023 in naslednji dan poslala vlogo za BPP na Višje sodišče v Mariboru, ki pa ni njene vloge, označene kot nujne za pritožbo, obravnavalo, ampak je zadevo predalo krajevno pristojnemu sodišču za obravnavo (Okrožnemu sodišču v Murski Soboti). Meni sicer, da je ob pravočasno poslani vlogi za BPP 28. 6. 2023 (dan po tem, ko je prejela navedeno sodbo) in roku za pritožbo 8 dni neutemeljen razlog organa za zavrnitev njene prošnje za BPP, da ne izpolnjuje vsebinskih pogojev. Sama šteje ravno nasprotno, da je vsebinski pogoj za presojo vloge BPP izpolnjen (kakor tudi materialni pogoj, saj je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči), vendar pa je organ njeno prošnjo nezakonito zavrnil. Zaradi številnih zavrnitev BPP pomoči ima organ namen odvrniti tožnico zaradi socialnega položaja od iskanja pomoči na sodišču in je dokazana kršitev 2. člena Ustave in drugih. Meni, da je zadeva razumna in ima izglede za uspeh, prav tako je pomembna zanjo in za njen osebni in socialno ekonomski položaj oz. je izid zadeve življenjskega pomena za tožnico in njeno družino. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi tako, da se ji dovoli vložiti pritožba s pomočjo BPP.

4. Toženka je predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Sodišče je tožbo v tem upravnem sporu zavrglo zaradi naslednjih razlogov:

6. Tožba v upravnem sporu se lahko vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za to določa zakon. Med temi predpostavkami je tudi pravni interes za zahtevano sodno varstvo. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo, torej pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora; na obstoj te procesne predpostavke mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Navedena stališča imajo podlago v določbah 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sodišču (v nadaljevanju ZUS-1).

7. Tožnica z vloženo tožbo v tem upravnem sporu smiselno zahteva, da sodišče spremeni izpodbijano odločbo in ji dodeli BPP za vložitev pritožbe (skladno s sodno prakso se šteje, da tožnica podredno zahteva še odpravo izpodbijane odločbe). Vendar pa tožnica pravnega interesa za takšno tožbo ne izkazuje več.

8. Sodba Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. ZSV 122/2022 z dne 30. 5. 2023, zoper katero tožnica želi vložiti pritožbo in je zato vložila predlog za dodelitev BPP, je postala pravnomočna 6. 7. 2023. Tožnica v tožbi tega dejstva ni prerekala, zato navedenemu dejstvu kot resničnemu sodišče sledi skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Pravnomočnost navedene sodbe pa pomeni, da zoper njo tožnica ne more več vložiti pritožbe.

9. Ker tožnica v zadevnem upravnem sporu zahteva, da se navedena odločba BPP spremeni in da se ji omogoči vložiti pritožbo s pomočjo BPP, kar ni več mogoče zaradi pravnomočnosti sodbe, zoper katero jo želi vložiti, to pomeni, da si z vloženo tožbo (tudi podredno na odpravo izpodbijanega akta) ne more več izboljšati svojega pravnega položaja in torej nima več pravnega interesa za tožbo, kot jo je vložila.

10. Sodišče sicer pritrjuje tožnici, da je pravočasno vložila predlog za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo, s tem pa bi moral imeti tudi organ dovolj časa, da bi ob opredelitvi njenega predloga za nujnega odločil o njem. Vendar pa je tožnica postavila zahtevek za spremembo upravnega akta (oz. podredno izpodbojno tožbo po sodni praksi), ki - glede na že pojasnjeno pravnomočnost sodbe – ne bo imela zanjo pravne koristi, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Tožnica bi sicer lahko v skladu s 33. členom ZUS-1 zahtevala ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v njene pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), vendar tega v obravnavani zadevi ni storila, k temu pa je sodišče tudi ni bilo dolžno pozivati, saj ne gre za formalno nepopolnost tožbe.1 Sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 vezano na tožbeni predlog, zato ne more odločiti drugače, kot predlaga tožnica v tožbi (kjer pa je zahtevala spremembo upravnega akta oz. podredno podala izpodbojni zahtevek).

11. Ker glede na obrazloženo tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vsebinsko odločanje o tožbi, kot jo je vložila v tem upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 12. Sodišče je odločitev o zavrženju tožbe sprejelo brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker o tožbi ni vsebinsko odločalo, ampak je ob preverjanju izpolnjevanja formalnih pogojev za njeno obravnavanje sprejelo procesno odločitev.

1 Prim. VSRS sklep I Up 175/2022 z dne 19. 10. 2022.