Jedro

Značilnost duševne motnje je, da oseba zaradi bolezensko spremenjenega mišljenja zmotno presoja realnost in ni sposobna obvladovati svojih ravnanj.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (točka 1) in odločilo, da se zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike A. za obdobje treh tednov, najdlje do vključno 10. 7. 2026.

2.Zoper sklep se po postavljeni odvetnici pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr3. Izpodbija točko 2 sklepa in predlaga spremembo tako, da se nasprotna udeleženka zdravi na odprtem oddelku oziroma podrejeno, da se odrejeni čas zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ustrezno skrajša. Meni, da za zdravljenje pod posebnim nadzorom za obdobje treh tednov ni nobene potrebe. Želi si, da bi bila zdravljena na odprtem oddelku in od tam pomagala ljudem. Podredno meni, naj se odrejeni čas zdravljenja skrajša, saj je tritedensko zdravljenje občutno predolgo. Sklep vsebuje več navedb, ki po njenem prepričanju ne ustrezajo dejanskemu stanju. Zanika, da bi se pred sprejemom za več ur zaklenila v svoje stanovanje in meni, da nasilno odpiranje stanovanja ni bilo potrebno - ključe je imela pri televiziji, trkanja ni slišala, ker se je želela naspati. Ne drži, da bi na odprtem oddelku zamašila stranišče in povzročila premoženjsko škodo. Higienskih vložkov ni metala v straniščno školjko, temveč jih je odložila ob stranišču oziroma pod radiator. Ne ogroža svojega zdravja z nestabilno in opotekajočo se hojo. Hodi sicer počasneje, a se zdravi in doslej še nikoli ni padla.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Pri odločanju ni zagrešilo kršitev postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pravilno je ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki jih je povzelo v točki 3 sklepa, za zadržanje nasprotne udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom do 10. 7. 2026.

5.Ugotovilo je, da pri nasprotni udeleženki obstoji huda psihična bolezen - shizoafektivna motnja, ki se je trenutno, zaradi opustitve jemanja zdravil v domačem okolju, akutno poslabšala. Trenutna epizoda je manična s psihotičnimi simptomi. Pred sprejemom se je pod vplivom bolezenskih simptomov za nekaj ur zaklenila v stanovanje, reševalci so morali vdreti s pomočjo gasilcev, grozila je s samomorom, doma ni zmogla niti osnovne higiene. Po sprejemu, začetnem zdravljenju in delnem izboljšanju psihičnega stanja, je bila premeščena na odprti oddelek psihiatrične bolnišnice, kjer pa ni zmogla sodelovati, ogrožala je sebe (nestabilna in opotekajoča se hoja), povzročala premoženjsko škodo (mašenje WC-jev s higienskimi vložki na oddelku), do česar je bila nekritična. Zaradi ugotovljene duševne motnje ima po ugotovitvah sodišča hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Pod vplivom bolezeni ni kritična do svojega stanja, hudo ogroža svoje zdravje in življenje (tveganje padcev in poškodb, kronificiranje bolezni, ki vodi v invalidnost ter napredujoči in že opisani funkcionalni upad, vse zaradi opuščanje jemanja zdravil, tveganje nepredvidljivega ravnanja z elektriko in plinom v domačem okolju, tveganje udejanjanja groženj s samomorom). Ugotovljenega ogrožanja in vzrokov zanj zaradi narave duševne motnje ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami zdravljenja, kar se je po ugotovitvah sodišča pokazalo v teku zdravljenja, ko ni zmogla sodelovati pri zdravljenju na odprtem oddelku. Nujno je bolnišnično zdravljenje pod nadzorom v obdobju treh tednov, da bo uvedena oziroma prilagojena ustrezna medikamentozna terapija. Potreben je odrejeni čas, da bo pričela učinkovati do take mere, da bo izzvenela najhujša bolezenska simptomatika in bo oseba sposobna sodelovati v milejših oblikah zdravljenja. Odklanjanje zdravljenja ne oddelku pod posebnim nadzorom ni odraz njene prave volje, ampak posledica bolezenskega poslabšanja, v okviru katerega se ne zaveda prvin svoje bolezni.

6.Pritožbeno sodišče ob takih dejanskih ugotovitvah ne dvomi o pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da so podani vsi zakonski pogoji za odrejeno prisilno zdravljenje v obdobju treh tednov. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča, oprte na pravilno ocenjeno izvedeniško mnenje, da je pri njej podana duševna motnja (shizoafektivna motnja v manični fazi s psihotičnimi simptomi). Zaradi nje ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj. Tej ugotovitvi sodišča je treba pripisati pritožbeno zanikanje ugotovljenega dejanskega stanja o ravnanjih pritožnice pred sprejemom in v času zdravljenja na odprtem oddelku. Njenim pojasnilom, da se ni zaklenila v stanovanje, da nasilno odpiranje stanovanja ni bilo potrebno in da na odprtem oddelku ni povzročala škode na wc-jih, ni mogoče slediti. Značilnost njene duševne motnje je po izvedenkinem mnenju in ugotovitvi sodišča, da oseba zaradi bolezensko spremenjenega mišljenja zmotno presoja realnost in ni sposobna obvladovati svojih ravnanj. Pri nasprotni udeleženki se to konkretno izkazuje z drugačnim prikazovanjem dogodkov, kot so opisani v medicinski dokumentaciji. Sodišče se je z vpogledom vanjo prepričalo, da se je z ugotovljenimi ravnanji ogrožala, vendar se tega ni zavedala. Dejanske ugotovitve o realni možnosti ogrožanja sebe in drugih ter o povzročanju premoženjske škode imajo oporo v pravilno ocenjenih izvedenih dokazih. Konkretno ugotovljene okoliščine so jasno obrazložene v točki 7 sklepa in potrjene s strokovnim mnenjem izvedenke. Pritožnica jih ne more z ničemer izpodbiti. Zaključek, da je s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve, je torej dejansko in pravno pravilen.

7.Pritožbeno sodišče prav tako nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje, da ugotovljenega ogrožanja in njegovih vzrokov ob izdaji sklepa ni bilo mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja (tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Ugotovitve sodišča, da potrebuje nadzorovano zdravljenje in ne (še/že) zdravljenja na odprtem oddelku, kot predlaga v pritožbi, temeljijo na strokovnem mnenju izvedenke in lečečih zdravnikov na odprtem oddelku. V medicinski dokumentaciji je namreč povzeto, da zaradi obstoječe nekritičnosti do svojega bolezenskega stanja zdravljenja na odprtem oddelku še ni sposobna sprejemati in v njem sodelovati.

8.V zvezi s trajanjem odrejenega zdravljenja pod nadzorom je treba pritrditi sodišču in ne pritožnici, da gre za najkrajši možen čas za izvedbo ustreznega zdravljenja, ki bo lahko pripeljal do možnosti za milejše oblike zdravljenja. Gre za strokovno vprašanje, o katerem se je sodišče prepričalo z mnenjem izvedenke. Laičnemu prepričanju pritožnice, da je odrejeni čas predolg, ni mogoče slediti.

9.Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotne udeleženke, in ki se trenutno lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člen ZDZdr za začasno omejitev njene svobode. Ob spremenjenih okoliščinah in pogojih, ki jih zahteva zakon v prvem odstavku 69. člena ZDZdr, se bo izdani sklep lahko predčasno spremenil.

10.Ker pritožbeni razlogi niso podani in izpodbijani sklep ni obremenjen z napakami in procesnimi kršitvami, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko bo potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev, ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitnih drugih pritožbah.

O stroških postopka, ki bremenijo proračun, bo odločilo sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

3Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/08 s spremembami.