Jedro

Pravica do pritožbe je ustavna pravica. Pritožba ni dovoljena, če je tako v zakonu izrečno določeno. V ZPP in ZDSS-1 ni nikjer določeno, da v obravnavanem primeru pritožba ni dovoljena, tožena stranka pa z pritožbo tudi izkazuje pravni interes.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 4,650.000,00 SIT iz naslova odškodnine za škodo, ki je tožniku nastala zaradi nesreče pri delu pri prvi toženi stranki dne 8.8.1990, ko se je tožnik hudo telesno poškodoval, ker je padel osem metrov globoko. Ugotovilo je, da je tožena stranka za nesrečo pri delu odgovorna po načelu vzročnosti, tožnikova krivda za nesrečo pa je podana do višine 50 %. Tožbeni zahtevek je zavrnilo zato, ker tožnik ni prišel na pregled k izvedenki medicinske stroke in ker je tožena stranka nasprotovala izvedeniškemu mnenju, ki je bilo izdelano pred začetkom pravde.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: VDSSL) je pritožbi tožeče stranke ugodilo, prvostopno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (sklep, opr. št. Pdp 969/2005-2 z dne 1.9.2005). Na podlagi drugega odstavka 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) je v pravnem pouku navedlo, da je zoper sklep dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS). Odločitev je utemeljilo s takšno razlago 30. člena ZDSS-1, da ni podlage za glavno obravnavo na VDSSL, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega predlaganega dokaza, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti dejansko stanje. Izvajanje dokazov na drugi stopnji je dopustno le v obsegu, ki dopušča popravo nepravilnosti z dopolnitvijo ali ponovno izvedbo dokazov, ne pa celotno izvedbo dokaznega postopka. Navedeno določbo ZDSS-1 je smotrno uporabiti, če je za pravilno odločitev treba ponoviti ali na novo izvesti manjše število dokazov.

Zoper navedeni sklep se je prva tožena stranka pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Navajala je, da bi VDSSL moralo opraviti obravnavo. Zaradi ravnanja tožnika bi bilo treba odločiti po načelu, ki velja o dokaznem bremenu.

VDSSL je navedeno pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo. Odločitev je oprlo na določbo tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 34/2004, v nadaljevanju: ZPP), ker prva tožena stranka naj ne bi imela pravice do pritožbe. Svojo odločitev je VDSSL utemeljevalo predvsem z razlago 30. člena ZDSS-1 ter 243., 251. in 274. člena ZPP, ki niso pravna podlaga za zavrženje pritožbe. V obrazložitvi je tudi vsebina, ki ne sodi v sodno odločbo ("...kar pa je seveda milo rečeno sprenevedanje.", 6. stran obrazložitve).

Prva tožena stranka se je zoper sklep o zavrženju pritožbe pritožila. Predlagala je, da VS RS izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne VDSSL v novo odločanje.

V pritožbi navaja, da je odločitev VDSSL v nasprotju s pravnim poukom v sklepu o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje. Iz njega izhaja, da je pritožba dovoljena. Sklep o razveljavitvi je za prvo toženo stranko neugoden, zato ima zoper njega pravico do pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica (25. člen Ustave Republike Slovenije). Velja torej načelo, da se imajo stranke pravico pritožiti zoper vsako odločitev sodišča, če ni v zakonu (v tem sporu po ZPP in ZDSS-1) izrecno drugače določeno. Iz določbe drugega stavka drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 v zvezi z obravnavano pritožbo izhaja, da se v postopku zoper sklep VDSSL smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, torej določbe 363. do 366. člena ZPP. Stranka nima pravice do pritožbe, če se ji je odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožba ni dovoljena zato, ker stranka ni imela pravnega interesa za pritožbo (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZDSS-1). ZDSS-1 v zvezi z ZPP nikjer ne določa, da ni dovoljena pritožba zoper sklep, s katerim je VDSSL razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Prva tožena stranka je na prvi stopnji uspela, ker je bil tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnjen. Ne more torej biti dvoma, da izkazuje tudi pravni interes za vložitev pritožbe, ker je bilo s sklepom VDSSL odločeno v njeno škodo.

Ker torej nobeden od razlogov za zavrženje pritožbe, ki so določeni v 343. členu ZPP, ni podan, je VS RS na podlagi 354. v zvezi s 366. členom ZPP in drugim odstavkom 30. člena ZDSS-1 odločilo kot v izreku.