Jedro

Upoštevaje določbo 1. odst. 14. lena ZST tožeča stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, vloženimže po pranvomočnem koncupostopka, ne bi mogla več doseči nobenega želenega učinka (namreč oprostitve kakšrnekoli njeneže nastale taksne obveznosti za nazaj) - in to celo niti v primeru, da bi bilo njenemu preldogu za taksno oprostitev ugodeno. Zato za taksno oprostitev ob vložitvi predloga ni imela pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stonje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo po pravnomočno končanem postopku vložen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo. Po njenih navedbah ga izpodbija iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Meni, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila pred potekom roka, določenega za plačilo takse za sodbo. Po 14. členu Zakona o sodnih taksah učinkuje sklep o oprostitvi od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5. členu istega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Tožeča stranka šteje za bistveno, da se predlog vloži pred potekom roka za plačilo sodne takse. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodiču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka zmotno šteje kot odločilno dejstvo, da je bil predlog za taksno oprostitev vložen "pred potekom roka za plačilo sodne takse" - zlasti če ima pri tem v mislih rok iz opomina, poslanega tožeči stranki kot taksnemu zavezancu. Tožeči stranki je v tem postopku nastala najpoznejša taksna obveznost (to je obveznost plačila sodne takse za sodbo) najpozneje z vročitvijo prepisa sodbe njenemu zastopniku dne 29.6.1999 (glej vročilnico, pripeto k list.št. 110 spisa in določbo 2. tč. 2. odst. 4. člena Zakona o sodnih taksah - ZST). Upoštevaje določbo 1. odst. 14. člena ZST, po kateri učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje, tožeča stranka z dne 27.9.1999 vloženim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks ne bi mogla več doseči nobenega želenega učinka (namreč oprostitve kakršnekoli njene že nastale taksne obveznosti za nazaj) - in to celo niti v primeru, da bi bilo njenemu predlogu za taksno oprostitev ugodeno. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje njen predlog za taksno oprostitev ob pravilnem postopanju zavreči (ne sicer kot prepoznega, saj za vložitev predloga za taksno oprostitev v zakonu niso predvideni nobeni prekluzivni roki, temveč kot nedovoljenega zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožeče stranke za taksno oprostitev ob dnevu vložitve predloga dne 27.9.1999, ko je bil zanjo postopek celo že pravnomočno končan). Vendar pritožbeno sodišče samo zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje kljub temu o predlogu tožeče stranke meritorno odločilo, ni več moglo posegati v izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga tožeče stranke - torej v sklep z vsebinsko enakimi učinki. Zato je bilo treba pritožbo tožeče stranke na podlagi določbe 2. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.