Jedro

Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno naložilo v plačilo stroške postopka. Tožnik je sicer kot razlog za umik tožbe navedel, da je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, kar pa ni dokazal, kot to pravilno opozarja v pritožbi tožena stranka. Tožena stranka ni razveljavila oziroma pripoznala kot nična sklep o razrešitvi z dne 17. 8. 2021 in sporazum z dne 17. 8. 2021, zato tudi ni bil podan razlog, da bi sodišče toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se II. točka izreka sklepa spremeni tako, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 222,80 EUR v roku 8 dni po vročitvi sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka dne 16. 9. 2021 zoper toženo stranko vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev ničnosti sklepa o razrešitvi s funkcije svetovalec za ekonomske zadeve ter ugotovitev ničnosti sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 8. 2021 in posledično reintegracijo in reparacijo. Preden je bila tožba vročena toženi stranki v odgovor je tožeča stranka dne 12. 10. 2021 sodišču sporočila, da je tožena stranka obveznosti po tožbi v celoti izpolnila in zato umika tožbo ter predlaga, da sodišče naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka. V obvestilu o umiku tožbe je pristojno sodišče toženo stranko obvestilo, da je tožeča stranka 12. 10. 2021 umaknila tožbo in toženo stranko pozvalo, naj se izjasni o umiku tožbe. Tožena stranka je v postavljenem roku odgovorila, da za umik tožbe privolitev tožene stranke ni potrebna, saj tožena stranka tožbe še ni prejela, in je zato potrebno šteti tožbo kot umaknjeno brez privolitve tožene stranke. Navedla je, da ne soglaša s trditvami tožeče stranke, da je umaknila tožbo po tem, ko je tožena stranka izpolnila svoje obveznosti. Tožeča stranka v vlogi "umik tožbe in predlog za povrnitev stroškov postopka z dne 12. 10. 2021" ni navedla, kdaj bi naj tožena stranka tožeči stranki izpolnila obveznosti, prav tako ne na kak način naj bi to storila. Tožena stranka sklepa o razrešitvi z dne 17. 8. 2021 in sporazuma z dne 17. 8. 2021 nikoli ni razveljavila oziroma ni pripoznala kot nična, da bi se lahko tožeča stranka sklicevala, da je tožena stranka obveznosti po tožbi v celoti izpolnila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi z 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari (prvi odstavek 188. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka, saj je tožeča stranka umaknila tožbo, soglasje tožene stranke k umiku tožbe pa ni bilo potrebno. V tretjem odstavku 188. člena ZPP je določeno, da če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka in ta se vroči toženi stranki samo, če ji je bila predhodno vročena tožba. Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno naložilo v plačilo stroške postopka. Tožnik je sicer kot razlog za umik tožbe navedel, da je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, kar pa ni dokazal, kot to pravilno opozarja v pritožbi tožena stranka. Tožena stranka ni razveljavila oziroma pripoznala kot nična sklep o razrešitvi z dne 17. 8. 2021 in sporazum z dne 17. 8. 2021, zato tudi ni bil podan razlog, da bi sodišče toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka.

7. V prvem odstavku 158. člena ZPP je namreč določeno, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Edina izjema torej od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Glede na to, da je bil zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi ničnost sklepa o razrešitvi, s katerim je bila tožeča stranka razrešena s funkcije svetovalec za ekonomske zadeve, ter ugotovitev ničnosti sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 8. 2021, reintegracija in reparacija, in tožeča stranka ni dokazala, da je do takšne izpolnitve dejansko prišlo, je odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka nepravilna, zato je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka razveljavilo in odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

8. Glede na vse navedeno je pritožba tožene stranke utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).