U-I-338/94

10.10.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zofije Komar z Rečice ob Savinji na seji dne 10. oktobra 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 50. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica navaja, da ji je Urbanistična inšpekcija Inšpektorata Skupščine Občine Mozirje z odločbo št. 356-57/92- 93-03 z dne 21.11.1994 naložila, da odstrani lesen gospodarski objekt, ki ga je postavila na svoji njivi. Poudarja, da je leseno uto zgradila le za shranjevanje orodja, ki ga potrebuje za obdelovanje svoje njive, ki je oddaljena 3 km od njenega doma. Stara je preko 70 let in orodja ne more vsakodnevno nositi s seboj. Ker ute ni zgradila za prebivanje, meni, da zanjo tudi ne potrebuje lokacijskega dovoljenja in da so določbe 50. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN) v nasprotju s 67. členom Ustave. Z odstranitvijo lesene ute ji bo po njenih navedbah onemogočeno obdelovanje zemlje in s tem tudi kršena pravica iz 67. člena Ustave, ki zagotavlja uživanje lastnine, tako da je zagotovljena njena gospodarska in socialna funkcija.

B.

2.ZUN v 50. členu določa, da je za vsako graditev objektov in naprav ter poseg v prostor potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje zagotavlja, da bodo pri vsaki konkretni graditvi oziroma posegu upoštevani prostorski izvedbeni akti, to so prostorski izvedbeni pogoji in prostorski izvedbeni načrti. Izpodbijana določba temelji na določbi 4. člena ZUN, ki kot splošno pravilo zahteva, da se pogoji za prenos načrtovanih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor kakor tudi drugi pogoji, ki se nanašajo na njihovo oblikovanje in rabo, določijo v lokacijskem dovoljenju. Vendar zakon v prvem odstavku 51. člena navaja primere posegov, ko lokacijsko dovoljenje ni potrebno, ampak jih mora investitor pred pričetkom del le priglasiti pristojnemu organu. Zakon daje v drugem odstavku 51. člena tudi pooblastilo, da občina lahko sama predpiše, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za graditev pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin; pri tem mora določiti vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje teh objektov. Občine so pri tem vezane na merila, ki jih vsebuje Navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85). Navedeno navodilo v 6. členu določa, da se za pomožne objekte občanov in njihovih družin lahko štejejo tudi shrambe poljščin in orodja. Tudi graditev pomožnih objektov je na podlagi četrtega odstavka 51. člena ZUN potrebno pred pričetkom del priglasiti pristojnemu državnemu organu. ZUN zahteva lokacijsko dovoljenje ali odločbo o dovolitvi priglašenih del v vsakem primeru graditve ali kakšnega drugega posega v prostor, ne glede na to, ali je namenjen objekt za prebivanje ali ne.

3.Iz navedenih določb ZUN je razvidno, da zakon dopušča graditev pomožnih objektov tudi brez lokacijskega dovoljenja in daje občinam pooblastilo, da določijo, v kakšne namene je možna graditev, največjo velikost objektov in način gradnje.

4.Izpodbijana določba 50. člena ZUN, ki kot splošno pravilo določa, da si mora investitor za graditev objektov in naprav in drugih posegov v prostor pridobiti lokacijsko dovoljenje, je temelj za izvajanje celotne veljavne ureditve posegov v prostor in pogoj za uresničevanje temeljnih načel celotnega ZUN. Ustava v prvem in drugem odstavku 71. člena dopušča, da zakon določa zaradi smotrnejšega izkoriščanja zemljišč posebne pogoje za njihovo uporabo in da določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Ker določba 50. člena ZUN v veljavni zakonski ureditvi pomeni enega izmed pogojev za dosego smotrnejšega izkoriščanja zemljišč, kakor tudi posebnega varstva kmetijskih zemljišč, je pobuda za oceno njene ustavnosti očitno neutemeljena in jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

5.Pobudnica izpodbija tudi prvi, drugi in tretji odstavek 74. člena ZUN. Izpodbijane določbe so prenehale veljati z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUN (Uradni list RS, št. 18/93 - v nadaljevanju: Novela) dne 10. aprila 1993, vendar se na podlagi prehodne določbe (17. člen) še uporabljajo za inšpekcijske postopke, pričete pred uveljavitvijo Novele. Izpodbijane določbe 74. člena so omogočale, da si je tisti, ki je gradil brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, to dovoljenje oziroma odločbo naknadno pridobil. Navedena novela pa je v spremenjenem 73. členu poostrila postopanje zoper tiste, ki gradijo ali drugače posegajo v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, in določila, da se mora v takem primeru takoj odrediti odstranitev objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje.

6.Zoper pobudnico se je začel inšpekcijski postopek že v letu 1992, ko ji je bilo z odločbo Urbanistične inšpekcije Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Skupščine občine Mozirje na podlagi drugega odstavka 74. člena ZUN naloženo, da ustavi vsa dela pri lesenem dvokapnem gospodarskem objektu, zgrajenem na betonskih točkastih temeljih, tlorisne velikosti 3,90 x 5,90 na zemljišču parcele št. 292/1 k. o. Spodnja Rečica, z odmikom cca 25 m od regionalne ceste Šentrupert - Logarska dolina, dokler si ne pridobi lokacijskega dovoljenja.

Izpodbijane določbe 74. člena, ki še veljajo za inšpekcijske postopke, začete pred uveljavitvijo Novele, urejajo le postopanje urbanistične inšpekcije v primerih, ko odkrijejo graditev ali poseg v prostor brez lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Na podlagi izpodbijanih določb ni bilo odločeno o zahtevku pobudnice za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zahtevek pobudnice za legalizacijo lesene lope je bil z odločbo Inšpektorata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora Skupščine Občine Mozirje št. 351-401/94 z dne 21.11.1994 zavrnjen na podlagi 8. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje, katerega oceno zakonitosti in ustavnosti je pobudnica prav tako predlagala. O ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega odloka bo Ustavno sodišče odločilo posebej v zadevi št. U-I-339/94.

Izpodbijane določbe 74. člena omogočajo, da se določba 50. člena v praksi tudi dejansko uresničuje in da se preprečujejo vsi nedovoljeni posegi v prostor. Zato je pobuda za oceno ustavnosti te določbe prav tako očitno neutemeljena iz razlogov, navedenih pod 3. točko te obrazložitve.

C.

7.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Tone Jerovšek