Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sprememba družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo ne vpliva na obveznost kapitalske družbe, v kateri je prišlo do teh sprememb, da svoje dolgove poravna upnikom. Tožeča stranka ima v konkretnem primeru nesporno terjatev do tožene stranke. Zato je tožena stranka svoje obveznosti dolžna izpolniti tako kot se glasijo. Njeni ugovori se nanašajo na razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem poslovnega deleža, ne pa na razmerje med tožečo stranko in družbo dolžnico, zato za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko niso relevantni.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 260,16 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi po izteku 8 dnevnega roka do plačila.
1. Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 195293/2010 z dne 28. 12. 2010 v 1. odstavku izreka razveljavilo v višini 150,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2008 do plačila in v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka); v preostalem delu (I. točka izreka) pa je s sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. točki izreka in toženo stranko obsodilo še na plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 343,20 EUR (III. točka izreka).
2. Zoper sodbo (I. in III. točka izreka) se je pritožila tožena stranka iz razlogov po čl. 338/I točka 1 in 3 ZPP. Predlagala je višjemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži plačilo vseh pravdnih stroškov. Pritožbenih stroškov ni priglasila.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da naj jo višje sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tožeče stranke za odgovor na pritožbo. Sodišču je še sporočila, da je na strani tožene stranke prišlo do statusnih sprememb, ki so razvidne iz objavljenih podatkov Poslovnega registra.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, zato se zadeva ni odstopila v reševanje senatu.
6. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v uvodu te sodbe označilo toženo stranko, tako kot je bila označena v sodbi sodišča prve stopnje, kot tudi njeno univerzalno pravno naslednico. Pri toženi stranki je namreč prišlo do statusne spremembe in sicer do izbrisa iz sodnega registra iz razloga pripojitve k prevzemni družbi P., d.o.o. Do izbrisa družbe zaradi pripojitve je prišlo na podlagi Pogodbe o pripojitvi SV-2387/13 z dne 5.6.2013, kar izhaja iz objave vpisa v Poslovnem registru z dne 3. 7. 2013. Glede na navedeno je prišlo v obravnavanem primeru do združitve družbe D., d.o.o., z družbo P., d.o.o., v obliki pripojitve (1. in 2. odstavek 580. člena ZGD-1). Za združitev kapitalskih družb, med katere sodi tudi družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvi delniških družb (2. odstavek 618. člena ZGD -1). Skladno s 4. odstavkom 580. člena prevzete družbe prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija. Pravne posledice pripojitve pa nastanejo z dnem vpisa v sodni register (591. člen ZGD-1). Ker je bila pripojitev vpisana v sodni register dne 3.7.2013, je s tem dnem, skladno s 6. odstavkom 580. člena ZGD-1, na prevzemno družbo prešlo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik je vstopila v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. V predmetnem pritožbenem postopku so bila opravljena do 3. 7. 2013 že vsa procesna dejanja strank, roki zanje so potekli, samo odločba pritožbenega sodišča še ni bila izdana. Glede na navedeno sprememba tožene stranke ni ovira za izdajo odločbe pritožbenega sodišča o pritožbi, ki jo je vložila pravna prednica prevzemne družbe stranke (2. odstavek 207. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo po prejemu te sodbe izdalo sklep o prekinitvi postopka od 3. 7. 2013, univerzalno pravno naslednico stranke, ki je prenehala pa pozvalo, da prevzame pravdo (1. odstavek 208. člena ZPP) in ji istočasno vročilo sodbo.
7. Ker gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, se lahko sodba sodišča prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP preizkusi le v okviru pritožbenih razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku k izpodbijani sodbi pravdni stranki tudi pravilno opozorilo.
8. Zmotno je stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni razpisalo naroka za glavno obravnavo v gospodarskem sporu majhne vrednosti zaradi „različnih pogledov in mnenj pravdnih strank“. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odstavek 450. člena ZPP), le izjemoma, v primerih, ki jih določa zakon, je sodišče prve stopnje dolžno izvesti narok za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni bilo dolžno razpisati glavne obravnave. Podlago, da odloči o sporu brez razpisa naroka je imelo zato, ker so bili izpolnjeni pogoji po določbi 1. odstavka 454. člena ZPP. Zmotno je njeno stališče, da je bilo sodišče prve stopnje zaradi njenega nestrinjanja s tožbenim zahtevkom že iz tega razloga razpisati narok. Sicer pa je sodišče prve stopnje toženi stranki tudi jasno in pravilno odgovorilo, da sprememba družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo ne vpliva na obveznost kapitalske družbe, v kateri je prišlo do teh sprememb, da svoje dolgove poravna upnikom. Tožeča stranka ima v konkretnem primeru nesporno terjatev do tožene stranke. Zato je tožena stranka svoje obveznosti dolžna izpolniti tako kot se glasijo (1. odstavek 239. člena OZ). Njeni ugovori se nanašajo na razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem poslovnega deleža, ne pa na razmerje med tožečo stranko in družbo dolžnico, zato za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko niso relevantni.
9. Zato je sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da terjatev tožeče stranke obstoji, materialno pravno pravilno odločilo, da jo je dolžna plačati tožena stranka.
10. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka je upravičena do povrnitve priglašenih stroškov nagrade za postopek s pravnim sredstvom v višini 196,80 EUR in za poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR (oboje povečano za 20% DDV).