Jedro

Načeloma zadošča, da se sodišče na hiter in primeren način prepriča glede vrednosti spornega mejnega prostora, tudi upoštevaje podatke GURS.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep razveljavi.

II. Predlagateljica sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje na predlog M. kot novega predlagatelja postopka zoper N.C. in F.B. kot nasprotni udeleženki. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je tekom postopka med udeleženci postalo sporno, koliko znaša vrednost spornega mejnega prostora, kar pa je odločilno, saj predlagateljica na spornem mejnem prostoru zatrjuje močnejšo pravico (drugi odstavek 138. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), uporaba tega kriterija pa je v primeru, če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za odločitev o sporu majhne vrednosti (torej 4.000,00 EUR) odvisna od soglasja drugih udeležencev. Predlagateljica v roku predujma ni plačala, tudi ne v 30-ih dneh od prejema sklepa Višjega sodišča v Kopru z dne 30.11.2015, zato je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 36. člena ZNP štelo, da je predlog umaknila, ter je dosedanji prvi nasprotni udeleženec M.B. skladno s prvim odstavkom 24. člena ZNP v 15-ih dneh po obvestilu o umiku predlagal nadaljevanje postopka. Zato se postopek nadaljuje s M.B. kot predlagateljem.

2. Zoper sklep je predlagateljica N.C. vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, predlog prvega nasprotnega udeleženca za nadaljevanje postopka zavrne ter razveljavi vsa pravdna in procesna dejanja sodišča, strank postopka in izvedenca I.Z.vse od dneva izdaje obvestila o umiku predloga predlagateljice, to je od 12.1.2016 dalje. Priglaša tudi stroške. Res ni bilo med udeleženci soglasja glede vrednosti spornega prostora, kot povzame sodišče, saj sta dosedanja nasprotna udeleženca zatrjevala vrednost prek 6.000,00 EUR, predlagateljica pa 489,00 EUR. Vendar je pomembno, da se je predlagateljica pri tem opirala na podatke GURS in predlagala sodišču ustrezne poizvedbe, česar pa ni storilo. Če sta nasprotna udeleženca menila, da je vrednost višja, se je dokazno breme prevalilo nanju, taka je tudi sodna praksa. Poleg tega meni, da je podana postopkovna kršitev, sklep je nejasen, predlagateljica je bila že drugič pozvana na plačilo predujma. Poleg tega tudi ni jasno, o pritožbi zoper kateri sklep je odločilo predhodno višje sodišče, ter to določno pojasni. Sicer pa se višje sodišče ni jasno opredelilo do vprašanja, ali je pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu, ki jo izpodbija pritožba, navedlo je le, da izvedenec določi vrednost mejnega prostora, ni pa se izreklo o nujnosti in obvezni postavitvi izvedenca. Sodišče bi moralo upoštevati dokazni predlog predlagateljice ter vpogledati evidenco GURS (kataster). Sodišče je z odločitvijo odstopilo tudi od sodne prakse višjega sodišča, na katero se je pritožnica sklicevala. Sodna praksa se je že izrekla, da je treba presumcijo umika uporabiti restriktivno, potrebno bi bilo pojasniti, v čem se kaže nujna potreba po postavitvi izvedenca, da ugotovi vrednost spornega prostora.

3. Pritožba je utemeljena.

4. 36. člen ZNP določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma. Podatki spisa izkazujejo, da je bil v tem postopku postavljen izvedenec geodetske stroke, predujem je založila predlagateljica. Tekom postopka so predlagateljica po eni strani in nasprotna udeleženca po drugi strani zatrjevali različno vrednost spornega mejnega prostora. Predlagateljica je, kot opozori v pritožbi, z vlogo z dne 12.9.2014 predlagala, da se opravijo poizvedbe o vrednosti pri GURS ter meni, da v tej zadevi predujem ne bi bil potreben, če bi sodišče prve stopnje sledilo predlagateljičinemu predlogu in opravilo poizvedbe o vrednosti pri GURS. Pritožbeni graji, da bi sodišče v sklepu moralo pojasniti, pa ni, zakaj za ugotovitev o pravi vrednosti ne zadoščajo poizvedbe o vrednosti, kot izhajajo iz uradnih evidenc, je pritrditi. Ker teh razlogov ni, so razlogi sklepa pomanjkljivi. Na ta neobrazložen zaključek, da se zaradi neplačila stroškov za izvedenca, ki bo ocenil spornost mejnega prostora, šteje predlog za umaknjen, namreč opira prvostopenjsko sodišče odločitev. Sodišče je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi katere je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo.

5. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka upoštevati, da načeloma zadošča, da se sodišče na hiter in primeren način prepriča glede vrednosti, tudi upoštevaje podatke GURS (prim. tudi sodno prakso, npr. sklep VSL I Cp 3240/2014), presoditi pa bo moralo tudi, kakšen pomen ima okoliščina, da je v nadaljevanju postopka že določilo izvedenca gradbene stroke, ko je predujem plačala nasprotna stranka oziroma udeleženec.

6. Odločitev je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.