Jedro

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo ne glede na to, da se zemljišče v naravi uporablja za druge namene.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Nova Gorica tožeči stranki, za leto 2009 odmeril nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za parceli št. 624/0 in 625/0, obe v k.o. A. ter za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na naslovu A. 52, v skupni višini 604,65 EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je osnova za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno zemljišče površina zemljišča, ki se ugotovi iz katastrskih podatkov. Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo na območjih, ki jih določa Odlok. Višina nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča je določena v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica. V skladu z določili citiranega Odloka, naselje A. sodi v IV. cono, ki je ovrednotena z 18 točkami. Ob upoštevanju navedenega je bilo tožeči stranki odmerjeno nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za parc. št. 624/0 in 625/0, obe k.o. A. v skupni višini 590,71 EUR, za stanovanje, A. 52 pa 13,94 EUR, skupaj torej 604,65 EUR.

Tožeča stranka v tožbi oporeka višini nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, saj znesek 604,65 EUR predstavlja skoraj celo njeno pokojnino. Poleg tega navaja, da parceli predstavljata njivo in vrt ob hiši, ki ju je, zaradi visokih zneskov za nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, poskušala prodati, vendar za odkup ni nobenega zanimanja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz obrazložitve odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določilih Odloka o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Nova Gorica (Uradno glasilo št. 10/97, 2/99, Uradne objave št. 24/00, Uradni list RS, št. 133/03-103/07 – Občinski odlok) po katerih se v skladu z določili 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84-33/89 in Uradni list RS, št. 44/97-ZSZ) plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V 58. členu ZSZ je namreč določeno, da se nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Glede na citirane določbe Odloka in Zakona o stavbnih zemljiščih se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje ne glede na to, da se zemljišče v naravi uporablja za druge namene. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v postopku pred izdajo izpodbijanega upravnega akta ravnala skladno z zakonskimi in podzakonskimi določili, ki urejajo plačevanje nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Pravilno sta tudi navedeni parceli, velikost le-teh, in cona v kateri sta.

Zato je sodišče tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1), zavrnilo.