Jedro

Ker obtoženčevo govorjenje ni vsebovalo poziva na nasilno rušenje državne ureditve, znak kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1. odstavku 9. člena ZKLD ni bi podan.

Izrek

Zahtevi Državnega tožilstva Republike Slovenije se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obsojeni M.K. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o ž b e, da je pred vojaki svoje enote govoril: da državljani, namreč Italijani in Slovenci masovno bežijo čez mejo v Trst in da je samo še 5 % tistih, ki so se borili, še na naši strani in za Tita, da ime tovariša Tita "ni" več v Trstu popularno kot preje, da v Trstu, kjer vladajo Angloamerikanci, je vse ceneje kot pri nas in je povedal primer, da prstan v Trstu stane 500 dinarjev, pri nas pa takšen prstan stane 40.000 do 50.000 dinarjev, da so razmere v naši državi iz leta v leto vse slabše, povedal pa je primer, da je človek od svoje plače v letu 1945 lahko vzdrževal 4 otroke, leta 1946 samo tri, leta 1947 samo še dva otroka, leta 1948 samo enega otroka in v letu 1949 pa nobenega. Nadalje je hvalil nemško tehniko in Nemce kot dobre tehnike ter trdil, da odkar so odšli nemški ujetniki, je v Kragujevcu padla proizvodnja za 50% in je podcenjeval naše strokovnjake in delavce. Nato je trdil, da bo naslednjo pomlad - mislil je na pomlad leta 1949, prišlo do tretje svetovne vojne in da bo v vojni Jugoslavija propadla in bo razkosana, tako da bo severni del ozemlja vzela Amerika, Anglija del okoli Jadranskega morja, Madžarska, Bolgarija, Grčija in Albanija pa ostale dele in je na omari s svinčnikom narisal Jugoslavijo in pokazal pričam, kateri del bo vzela katera od navedenih držav, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje širjenja sovražne propagande po 1. odstavku 9. člena ZKLD.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Vojaško sodišče v Nišu kot prvostopno sodišče je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo obsojenega M.K. za krivega kaznivega dejanja po 1. odstavku 9. člena ZKLD in ga obsodilo na 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic po 37. členu Zakona o kazenskem postopku in to volilne pravice, pravice pridobitve in opravljanja funkcij v družbenih organizacijah in združenjih, pravice nastopanja, pravice nošenja nazivov, ordenov in odlikovanj in pravice do državne ali druge javne službe v trajanju enega leta od prestane glavne kazni. V izrečeno kazen mu je prvostopno sodišče štelo pripor od 20.6.1949 dalje. Obsojenec je po podatkih spisa kazen prestajal do 6.10.1950, ko je bil pogojno odpuščen. Prvostopna sodba je postala pravnomočna brez pritožbe.

Vrhovni državni tožilec mag. J.F. je dne 31.12.1998 vložil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v korist obsojenega M.K. zahtevo za varstvo zakonitosti zoper uvodoma navedeno sodbo zaradi kršitve kazenskega zakona v škodo obsojenca, s predlogom, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije uvodoma navedeno sodbo spremeni tako, da na podlagi 1. točke 358. člena ZKP M.K. oprosti obtožbe za kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD, ker njegovo dejanje nima znakov kaznivega dejanja.

Obsojenec M.K. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlagal ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po 1. odstavku 9. člena ZKLD je storil kaznivo dejanja sovražne propagande, kdor je pozival na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz izreka pravnomočne sodbe sledi, da je obsojenec govoril vojakom svoje enote o tem, da ljudje beže preko meje v Trst, kjer je vse ceneje kakor pri nas, hvalil je nemško tehniko in govoril o tem, da bo Jugoslavija razdeljena in podobno. Takšno govorjenje ni vsebovalo nobenega poziva na nasilno rušenje državne ureditve, zato nima znakov kaznivega dejanja, za katerega je bil M.K. obsojen. V njegovem govorjenju tako ni bistvenega znaka kaznivega dejanja iz 1. odstavka 9. člena ZKLD, to je pozivanja na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve. Njegova obsodba zato pomeni kršitev materialnega kazenskega zakona, v posledici česar je bilo prvostopno - napadeno sodbo glede na utemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe, to je na podlagi 1. točke 358. člena ZKP izreči oprostilno sodbo za kaznivo dejanje iz 1. odstavka 9. člena ZKLD.

Vrhovno sodišče je potem, ko je ugotovilo, da je v napadeni sodbi podana v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev kazenskega zakona, zahtevi ugodilo tako, da je izreklo obsojenemu M.K. oprostilno sodbo (424. člen ZKP).

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na 96. členu v zvezi z 98.a členom ZKP in je posledica izreka oprostilne sodbe.