Jedro

Prvostopni organ je sicer ravnal napačno, ko je s svojo odločbo ugotovil pravilnost mapne kopije iz leta 2001, saj bi moral v smislu 6. odstavka 179. člena ZUP tožnikovo zahtevo zavrniti, vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča ta kršitev ne vpliva na sicer pravilno odločitev prvostopnega organa (da je mapna kopija iz leta 1995, ki je bila tožniku izdana, slaba kopija, ki ne izkazuje dejanskega stanja v zemljiškem katastru) v obravnavani zadevi, s katero je smiselno zavrnil tožnikovo zahtevo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.11.2001. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Območne geodetske uprave Ljubljana z dne 18.9.2001, s katero je navedeni prvostopni organ na podlagi 21. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZgeoD, Uradni list RS, št. 8/2000) in na podlagi 6. odstavka 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/2002) ugotovil, da so podatki na kopiji katastrskega načrta z dne 9.4.2001 za parc. št. 15, k.o..., pravilni.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje meni, da sta odločitvi prvostopnega organa in tožene stranke pravilni. V obravnavani zadevi je tožnik v smislu 6. odstavka 179. člena ZUP uveljavljal, da kopija katastrskega načrta ne izkazuje pravilnega stanja stvari v uradni evidenci - v zemljiškem katastru. Zemljiško-katastrski načrt je del zemljiško-katastrskega operata o evidenci zemljišč, ki je uradna evidenca parc. stanja zemljiških parcel, ki se vodi kot javna evidenca. Gre za uradno evidenco o posestnih mejah parcel, ki so bile predmet mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka (56. člen Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel - Uradni list SRS, št. 2/76 in 6/87 v zvezi s 104. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot - Uradni list RS, št. 52/2000). Evidenca se vodi na posebnih prozornih kopijah veljavnih zemljiško-katastrskih načrtov oziroma na prozornih folijah (1. odstavek 57. člena Navodila). Tak zemljiško-knjižni načrt je izvirnik in hkrati tudi matrica za kopiranje in izdelavo kopij katastrskih načrtov, ki se izdajajo na zahtevo strank kot listine, ki imajo značaj potrdila v smislu 179. člena ZUP. Ker je prvostopni organ v smislu 1. odstavka 56. člena Navodila pristojen organ za vodenje uradne evidence o posestnih mejah parcel, ki so bile predmet mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka, sodišče prve stopnje nima razloga za dvom v njegovo ugotovitev, da je mapna kopija iz leta 1995 (19.5.), ki je bila tožniku izdana, slaba kopija, ki ne izkazuje dejanskega stanja v zemljiškem katastru. Kot izhaja iz listin v upravnih spisih, pa se tožnik v postopku ni skliceval na noben dokaze, s katerimi razpolaga in na podlagi katerih meni, da kopija katastrskega načrta iz leta 2001 (9.4.) ni v skladu s podatki iz uradne evidence, ki jo vodi prvostopni organ. Prvostopni organ je po mnenju sodišča prve stopnje sicer ravnal napačno, ko je s svojo odločbo ugotovil pravilnost mapne kopije iz leta 2001, saj bi moral v smislu 6. odstavka 179. člena ZUP zahtevo tožnika zavrniti. Vendar po presoji sodišča prve stopnje ta kršitev ne vpliva na sicer pravilno odločitev prvostopnega organa v obravnavani zadevi, s katero je smiselno zavrnil tožnikovo zahtevo.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožnik ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Leta 1995 mu je bila izdana kopija katastrskega načrta, ki je bila v mnogih pogledih sporna, ki pa jo smatra za pravilno, saj gre navsezadnje za organ, ki vodi uradno evidenco v posestnih mejah parcel. Enako, kot je sodišče prve stopnje izrazilo prepričanje, da ne vidi razloga, da bi dvomilo v pravilnost kopije katastrskega načrta iz leta 2001, tako tudi on ni dvomil v pravilnost kopije iz leta 1995. Navedeno prepričanje, to je, da je tožena stranka spremenila meje, ne da bi ga o tem obvestila, ga je vodilo k uveljavitvi sodnega varstva pred sodiščem prve stopnje. Ne glede na obrazložitev tožene stranke v izpodbijani odločbi je mogoče ugotoviti, da dejansko obstajajo razlike pri zarisu poti (parc. št. 10 k.o...). Če je bila kopija katastrskega načrta iz leta 1995 nepravilna, bi pristojna izpostava geodetskega urada morala izdati ustrezno odločbo, s katero bi bil potek poti spremenjen. Glede na navedeno je po njegovem mnenju izpodbijana odločba, ki je v celoti sledila ugotovitvam tožene stranke, nezakonita. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo, podrejeno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno citira določbe 6. odstavka 179. člena ZUP, 104. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot ter določbi 56. in 1. odstavka 57. člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih mej parcel. Tudi pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v ugotovitev prvostopnega organa v smislu 1. odstavka 56. člena navedenega Navodila, ki je pristojen organ za vodenje uradne evidence o posestnih mejah parcel, ki so bile predmet mejnega ugotovitvenega postopka oziroma sodnega postopka, to je, da je mapna kopija iz leta 1995, ki je bila tožniku izdana, slaba kopija, ki ne izkazuje dejanskega stanja v zemljiškem katastru; da se tožnik v postopku ni skliceval na nobene dokaze, s katerimi razpolaga in na podlagi katerih meni, da kopije katastrskega načrta iz leta 2001 ni v skladu s podatki iz uradne evidence, ki jo vodi prvostopni organ; da je prvostopni organ sicer ravnal napačno, ko je s svojo odločbo ugotovil pravilnost mapne kopije iz leta 2001, saj bi moral v smislu 6. odstavka 179. člena ZUP tožnikovo zahtevo zavrniti, vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča ta kršitev ne vpliva na sicer pravilno odločitev prvostopnega organa v obravnavani zadevi, s katero je smiselno zavrnil tožnikovo zahtevo.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ne navaja nič novega in ne predlaga dokazov, ki bi izpodbili pravilnost odločitve prvostopnega organa, tožene stranke in sodišča prve stopnje. Sicer pa sam tožnik v pritožbi navaja, da je bila leta 1995 izdana kopija katastrskega načrta v mnogih pogledih sporna in da dejansko obstajajo razlike pri zarisu poti (parc. št. 10 k.o...).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.