Jedro

Če iz izvršilnega naslova (izreka izvršljive sodne odločbe) ni razvidno, da bi moral dolžnik upniku povrniti tudi zakonite zamudne obresti od glavnice, upnik za zakonite zamudne obresti nima izvršilnega naslova.

Izrek

Ugovor in pritožba se zavrneta ter se potrdita sklep o izvršbi in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. I 99/07237 z dne 20.03.2000. Dolžnica mora upnici povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 17.552,50 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na predlog upnice na podlagi pravnomočne sodne odločbe dovolilo izvršbo zoper dolžnico, in sicer zaradi izterjave glavnice v znesku 140.000,00 SIT, stroškov pravdnega postopka v znesku 16.823,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.10.1997 do plačila, izvršilnih stroškov v znesku 18.990,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.03.2000 do plačila ter nadaljnjih izvršilnih stroškov. Kar je upnica zahtevala več ali drugače, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

I. Zoper sklep o izvršbi (I. točko izreka odločbe) sodišča prve stopnje pravočasno ugovarja dolžnica. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi, saj listina, na podlagi katere je bila izvršba dovoljena, ni niti izvršilni naslov niti verodostojna listina. Podredno dolžnica predlaga odlog izvršbe. Upnica je na ugovor odgovorila in predlagala njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen in ga je v skladu z drugim odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) poslalo Višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor dolžnice ni utemeljen.

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov, na podlagi katerega v tem postopku upnica zahteva prisilno izvršitev terjatve do dolžnice, je sodna odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. III P 103/93 z dne 14.10.1997 (priloga A1) v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. I Cp 61/98 z dne 18.11.1998 (priloga A2). Gre za sodbi dajatvenega značaja, saj je na njuni podlagi tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati določen denarni znesek (odškodnine). Prva (1.) točka izreka sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani (priloga A1: "Sprememba tožbe se dovoli."), na katero dolžnica v ugovoru še posebej opozarja, v tem postopku ne predstavlja izvršilnega naslova, saj na njeni podlagi ni kaj izvrševati. Višina odškodnine, ki jo mora po preteku roka za prostovoljno izpolnitev in z vložitvijo predloga za prisilno izvršbo dolžnica plačati upnici, izhaja iz druge (2.) točke izreka te sodne odločbe v povezavi z izrekom prej omenjene drugostopenjske odločbe. Po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje izvršbo dovolilo na podlagi primernega izvršilnega naslova, to je izvršljive sodne odločbe po 1. točki drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ), kar hkrati pomeni, da je ugovor dolžnice neutemeljen. Ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z določbami drugega odstavka 55. člena ZIZ in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljen zavrniti in potrditi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Sodišče druge stopnje še dodaja, da je sodišče prve stopnje o predlaganem odlogu izvršbe že odločalo.

Pritožbeno sodišče je upnici priznalo stroške odgovora na ugovor. Ker bi sodišče v primeru, da upnica ne bi vložila odgovora, v skladu z določbo prvega odstavka 58. člena ZIZ štelo, da so navedbe dolžnice resnične, predstavljajo stroški odgovora na ugovor potrebne stroške v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP. Sodišče je stroške odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (Ur.l. SRS, št. 30/78) in Odvetniško tarifo (Ur.l. RS, št. 7/95). V skladu z določbo 16. člena Odvetniške tarife je sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov zastopanja upoštevalo vrednost točke po tarifi ob odmeri (90,00 SIT), število točk pa ob opravi dejanja. Stroške upnice predstavljajo stroški za sestavo odgovora na ugovor (priglašenih 100 odvetniških točk), torej 9.000,00 SIT. Stroškov za pregled ugovora in poročilo stranki pritožbeno sodišče ni priznalo, saj gre za stroške, ki so vsebovani pri sestavi odgovora, priznalo pa je še materialne stroške oziroma poštnino v višini 500,00 SIT ter stroške sodne takse v višini 5.250,00 SIT. Končni znesek (17.552,50 SIT) vključuje 19% davek na dodano vrednost. II. Zoper sklep (II. točko izreka odločbe) sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnica. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko ji po pravnomočni in izvršljivi sodni odločbi poleg obresti od pravdnih stroškov ni priznalo tudi obresti od glavnice (odškodnine), samovoljno in nepravilno spremenilo vsebino izvršilnega naslova. Graja tudi odločitev sodišča prve stopnje o pobotanju pravdnih stroškov obeh pravdnih strank na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje (izvršilnega naslova), saj takrat dolžnici sodišče stroškov še ni priznalo. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za dovolitev izvršbe v celoti ugodi, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji izvršilni stroški postopka.

Pritožba upnice ni utemeljena.

Izvršilni postopek med dolžnikom in upnikom vzpostavi takšno stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da v izvršilnem naslovu tega postopka (že zgoraj omenjenih sodnih odločbah Okrajnega in Višjega sodišča v Ljubljani) dolžnici ni naloženo tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od glavnice. Iz izreka obeh sodnih odločb je jasno razvidno, da ima upnica izvršilni naslov le za pravdne stroške skupaj z ustreznimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, ne pa tudi za zakonite zamudne obresti od glavnice. Obseg izvršilnega naslova, kot ga v pritožbi zatrjuje upnica, je preširok in neutemeljen. Prav tako je neutemeljeno grajanje odločitve sodišča prve stopnje o pobotanju pravdnih stroškov med strankama, saj je pobotanje kot tako v predlogu za izvršbo predlagala upnica sama, kar zadeva tek zakonitih zamudnih obresti od pravdnih stroškov pa je poglavitno to, da je v sklepu o izvršbi dovoljena izvršba za zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje (14.10.1997) dalje do plačila, kar pomeni, da upnica s takim pobotanjem ni bila v ničemer prikrajšana. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo upnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.