Jedro

Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) in tako bi moralo postopati tudi sodišče prve stopnje. Ker ni tako postopalo, je pritožbeno sodišče ugovoru kot pritožbi ugodilo in na navedeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo (točka 2 izreka), postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, da v roku 8 dni poravna v upnikovem predlogu navedeno terjatev v višini 11.956,00 SIT z obrestmi, dovolilo predlagano izvršbo in stroške upnika odmerilo na 13.344,00 SIT.

Dolžnik je zoper sklep ugovarjal in naproša pritožbeno sodišče za umik izvršilnega predloga. Pojasnjuje, da je 30.9.1979 s priporočeno pošiljko sprejel ugovarjani sklep o izvršbi, s katerim mu je naročeno plačilo RTV naročnine.

Glede na to pa, da ne živi na naslovu, na katerem mu je bil vročen sklep (na naslovu je locirano njegovo podjetje v katerem dela) ter da mu med delovnim časom narava njegovega dela ne dopušča spremljanja TV programov, ne more razumeti od kod upniku podatek, da se na vročenem naslovu nahaja TV sprejemnik, za katerega bi moral plačevati TV naročnino. Res je, da ima v podjetju dva računalnika, vendar kolikor mu je znano zakonodaja PC monitorjev zaenkrat še ne uvršča med TV sprejemnike, zato tudi ni plačeval naročnine, ker nima namena plačevati najemnine za nekaj, česar nima.

Ugovor je utemeljen.

Ugovor dolžnika z dne 6.10.1999 je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določilu 5. odst. 62. člena v zvezi z 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju besedila ZIZ) mora biti tak ugovor obrazložen, v njem pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. S tem, ko je dolžnik ugovarjal, da na danem naslovu TV sprejemnika nima, je svoj ugovor obrazložil, čeprav dokazov ni predložil, saj tega glede na vsebino ugovora in v njem zatrjevano dejstvo niti ne more. Sodišče prve stopnje ga je očitno štelo za neobrazloženega in ga na podlagi določila 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo višjemu sodišču kot pritožbo.

Ugovor pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.

Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine s trditvami, da TV sprejemnika nima, ugovarja sami terjatvi oziroma izpodbija sklep v delu, s katerim mu je bilo naloženo, naj plača terjatev upnika (2. odst. 62. člena ZIZ), k zatrjevanemu dejstvu pa glede na že prej obrazloženo, dolžnik niti ne more predložiti dokaza.

Potemtakem je treba šteti njegov ugovor za obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 53. členom ZIZ). Če pa dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložeo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) in tako bi moralo postopati tudi sodišče prve stopnje. Ker ni tako postopalo, je pritožbeno sodišče ugovoru kot pritožbi ugodilo in na navedeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ker sodišče ravna na opisan način ne glede na to, ali upnik vloži odgovor na ugovor ali ne (saj se vsa vprašanja nato meritorno obravnavajo v pravdnem postoku), dejstvo, da ugovor ni bil vročen upniku v odgovor, na odločitev ne vpliva, v nadaljevanju postopka pa bo upniku morala biti dana možnost, da na ugovor odgovori.