Jedro

Predlagateljica okoliščin, ki bi skladno z navedeno določbo lahko utemeljevali njen predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ne navaja. Bistvo njenega predloga je v trditvi, da sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno voditi stečajnega postopka zoper njo, saj ni rezidentka Republike Slovenije in ima po odločbi Finančne uprave Republike Slovenije status (davčnega) nerezidenta po določbah Zakona o dohodnini. Takšne navedbe za odločanje o predlogu za delegacijo iz razlogov smotrnosti niso odločilne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Nad stečajno dolžnico se je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2775/2017 z dne 24. 7. 2018 začel postopek osebnega stečaja. Sklep je postal pravnomočen dne 23. 8. 2018, po sklepu Višjega sodišča v Ljubljani Cst 393/2018. 2. Dolžnica je 4. 9. 2018 sodišču prve stopnje predlagala, da se izreče za nepristojno za vodenje postopka. Predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom St 2775/2017 z dne 5. 9. 2018, ki ga je po pritožbi dolžnice potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 462/2018 z dne 2. 10. 2018. V njem je Višje sodišče dolžnici pojasnilo, da pravilnosti sklepa o začetku stečaja ne more več preizkušati, saj je ta postal pravnomočen in kot tak veže stranke in sodišče. Pravnomočnost sklepa o začetku postopka osebnega stečaja tako sanira tudi morebitne napake pri njegovi izdaji, ki jih zunaj postopka z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoče (več) odpraviti. Razloge, ki jih dolžnica navaja v predlogu, bi zato morala uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja.

3. Dolžnica je 22. 10. 2018 na temelju 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za delegacijo pristojnosti in uvedbo službenega nadzora nad delom sodnic prve in druge stopnje. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj delegira pristojnost za vodenje stečajnega postopka na drugo stvarno pristojno sodišče oziroma odloči o mednarodni pristojnosti tako, da vsa dejanja v postopku osebnega stečaja razveljavi in predlog za uvedbo tega postopka zavrže. Navaja, da je rezidentka Velike Britanije, sodišče v Republiki Sloveniji pa ni pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja nad njo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Prenos pristojnosti je tako utemeljen ob izpolnjenosti pogoja lažje izvedbe postopka. Ta se lahko nanaša na določene objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom, lahko pa ga utemeljujejo „drugi tehtni razlogi“, ki zajemajo okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj.1

6. Predlagateljica okoliščin, ki bi skladno z navedeno določbo lahko utemeljevali njen predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ne navaja. Bistvo njenega predloga je v trditvi, da sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno voditi stečajnega postopka zoper njo, saj ni rezidentka Republike Slovenije in ima po odločbi Finančne uprave Republike Slovenije ... z dne 14. 9. 2018 status (davčnega) nerezidenta po določbah Zakona o dohodnini. Takšne navedbe za odločanje o predlogu za delegacijo iz razlogov smotrnosti niso odločilne. Nanje pa sta sicer dolžnici že dali odgovor sodišči prve in druge stopnje, ob odločanju o njenem predlogu za izrek nepristojnosti sodišča z dne 4. 9. 2018. 7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo delegacije pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

8. Dolžnica je v predlogu za delegacijo pristojnosti predlagala tudi uvedbo službenega nadzora nad delom sodnic, ki so sodelovale pri odločanju v zgoraj izpostavljenih sklepih sodišča prve in druge stopnje, vendar je postopek službenega nadzora ločen postopek, urejen v določbah Zakona o sodniški službi, in za odločanje o njegovi uvedbi Vrhovno sodišče RS ni pristojno.

1 N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, 1. knjiga, str. 291.