16. 10. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alojza Slivnjaka iz Maribora na seji dne 16. oktobra 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pravne praznine zaradi neizdaje podzakonskega predpisa iz drugega odstavka 78. člena in 6. točke prvega odstavka 101. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da bo čez naselje Studenci, v katerem živi, investitor (DARS) gradil zahodno obvoznico Maribor, ki bo avtocesta I. reda. Pri razlastitvi njegove nepremičnine za gradnjo te ceste naj ne bi mogel uveljaviti škode zaradi sprememb bivalnega okolja. Vlada namreč, ob soglasju Državnega zbora, kljub pooblastilu iz drugega odstavka 78. člena in 6. točke prvega odstavka 101. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO), ni določila vrste posegov v okolje, ki predstavljajo razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje, meril za določitev vplivnega območja in meril za določitev najnižje odškodnine. To naj bi povzročalo pravno praznino, kar je v neskladju tudi z določbami 14., 67., 69. in 72. člena Ustave.

Pobudnik meni, da bi na podlagi Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z izgradnjo avtocestnega omrežja (Uradni list RS, št. 35/95 - ZUDVGA) in 45.g člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - ZUN) zahodno obvoznico Maribora morala načrtovati uredba Vlade in ne Odlok o lokacijskem načrtu za del zahodne obvoznice - Dravograjske ceste v Mariboru, na odseku od Obrežne ulice do Ceste proletarskih brigad (Medobčinski uradni vestnik, št. 15/97 in nasl.). Pri Vrhovnem sodišču naj bi tekel spor glede izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo te ceste, vendar bo rešen šele čez nekaj let, zato predlaga, naj Ustavno sodišče oceni tudi zakonitost dovoljenja za gradnjo te ceste.

2.Pojasnila je poslalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Navaja, da je obravnavana cesta kategorizirana kot glavna cesta I. reda, ki po 5. členu Uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98 in nasl. - v nadaljevanju Uredba) poteka v smeri Vič - Dravograd - Maribor (Koroški most) - Tezno - Hajdina. Upravni organ naj bi v postopku izdaje dovoljenja za njeno gradnjo izvedel postopek presoje vplivov na okolje. Iz Poročila o vplivih na okolje za zahodno obvoznico Maribor (št. 106/2001- ZUM in št. 23/183-01-ZZV) naj bi izhajalo, da obravnavani poseg ne more predstavljati nevarnosti za okolje ali za razvrednotenje okolja. Pooblaščeni instituciji naj bi namreč v poročilu o vplivih tega posega na okolje ocenili, da opis območja in navedba oseb v primerih posebnih ukrepov ali odškodnin za nevarnosti ali razvrednotenje okolja nista bili potrebni. To naj bi potrjevali tako ocena stopenj vpliva tega posega v prostor na posamezne sestavine okolja kot integralna ocena sprejemljivosti obremenitev in sprememb okolja v tem primeru. Ministrstvo naj bi pri pripravi predpisa, ki ga navaja pobudnik, ugotovilo, da vnaprej ni mogoče jasno, zanesljivo in preverljivo določiti vseh posegov v okolje, ki bodo razvrednotili okolje ali predstavljali nevarnosti za okolje. Vnaprej naj tudi ne bi bilo mogoče določiti objektivnih meril za najnižjo odškodnino. Pravni akti Evropske unije in predpisi njenih držav članic naj tega instituta ne bi poznali, zato ga tudi osnutek Zakona o varstvu okolja, ki je v pripravi, ne predvideva. Osnutek tega zakona naj bi Vlada obravnavala še to jesen.

B.

3.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlaga pobudnik, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten. Morebitna ugoditev predlogu pobudnika pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Na podlagi 16. točke prvega odstavka 14. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in nasl. - v nadaljevanju ZJC) je obvozna cesta tista, s katero se nadomesti del državne ceste. Po 17. členu ZJC je novozgrajeni del državne ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, iste kategorije kot državna cesta. V obravnavanem primeru bo zahodna obvoznica Maribor nadomestila cesto, ki je po 5. členu Uredbe glavna cesta I. reda in poteka v smeri Vič - Dravograd - Maribor (Koroški most) - Tezno - Hajdina. To pomeni, da bo zahodna obvoznica Maribor kategorizirana kot glavna cesta I. reda in ne kot avtocesta, ki naj bi se načrtovala z uredbo Vlade, kot to zatrjuje pobudnik.

5.Določba 78. člena ZVO ureja odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje. Ti stroški bremenijo nekatere povzročitelje sicer dopustnih obremenitev, ki zaradi lastnosti, velikosti ali lokacije gradenj povzročajo potencialne nevarnosti in s tem strah, nelagodje ali razvrednotenje okolja. Definiciji razvrednotenja in nevarnosti za okolje izhajata iz 5. člena ZVO. Razvrednotenje okolja so škodljivi vplivi in učinki posegov v okolje, ki povzročajo degradacijo naravnih vrednot in naravnih pogojev kakovosti življenja. Nevarnost za okolje je čezmerno tveganje, ki glede na visoko stopnjo verjetnosti nastanka dogodka ali obsega možne škode ni več sprejemljivo, razen ob izpolnjenosti posebnih posebej zahtevanih ukrepov. Posegi v okolje, za katere je Vlada po izpodbijanih določbah ZVO pooblaščena, da jih uvrsti med tiste, za katere se plačuje navedena odškodnina ali nadomestilo, so lahko le med tistimi, za katere je po 57. členu ZVO obvezna presoja vplivov na okolje. Vrste posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, so določene v Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/97). Zanje je treba izdelati poročilo o vplivih na okolje (55. člen ZVO) z vsebino, kakršna je glede na vrsto posega predpisana z navedeno uredbo. Del te vsebine sta v primeru posega, kakršen je obravnavani, tudi opis območja in navedba oseb v primerih, ko so predpisani ukrepi in določena odškodnina za nevarnosti ali razvrednotenja okolja. Ta zahteva izhaja že iz 6. točke prvega odstavka 56. člena ZVO. Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96) v poglavju z naslovom "Opis območja in navedba oseb ob posebnih ukrepih in odškodnini za nevarnosti ali razvrednotenje okolja" pa še specificira vsebino tega poročila, če poseg pomeni tveganje za okolje, ki terja posebne ukrepe ali plačilo nadomestila za nevarnost oziroma za razvrednotenje okolja.

6.V obravnavanem primeru je bilo izdelano Poročilo o vplivih na okolje za zahodno obvoznico Maribor. Iz njega izhaja, da opredelitev območja in navedba oseb ob posebnih ukrepih in odškodnini za nevarnosti ali razvrednotenje okolja nista potrebni. Tega ne terja vpliv te gradnje na posamezne sestavine okolja niti njen integralni vpliv na obremenitev in spremembe okolja, vključno z oceno njegove ustreznosti. Ker že iz navedenega poročila izhaja, da obravnavana gradnja sploh ne bo povzročila razvrednotenja okolja in ne predstavlja nevarnosti za okolje, se pobudnikov položaj ne bi spremenil tudi, če bi Ustavno sodišče ugotovilo, da je, ne glede na obrazložitev iz točke 5 tega sklepa, izpodbijana ureditev neskladna z Ustavo. Ustavno sodišče je zato pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo in se pri tem ni spuščalo v oceno izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo tega objekta, ker za to ni pristojno.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 21. in 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj