Jedro

Če tožnik v roku, ki ga sodišče določi za dopolnitev tožbe le-te ne dopolni, sodišče tožbo zavrže (4. odstavek 109. člena ZPP).

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke. V razlogih sklepa navaja, da tožnica ni postavila določenega zahtevka ter da jo je zato skladno z 2. odstavkom 109. člena ZPP pozvalo na oblikovanje le-tega, za kar ji je določilo rok 15 dni. In ker tožeča stranka tudi v postavljenem roku tega ni storila, je sodišče prve stopnje njeno vlogo po 4. odstavku 109. člena ZPP zavrglo.

Zoper sklep se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje. Meni, da odločitev sodišča ni upravičena ne pravno in ne dejansko. Zatrjuje, da je bilo sodišču že na naroku za glavno obravnavo pojasnjeno, da zaradi vojnih razmer na jugu bivše SFRJ komuniciranje s tožnico trenutno ni možno. Sodišče bi po mnenju pritožnika moralo upoštevati takšno stanje, saj je splošno znano in zastopniku določiti vsaj šest mesečni rok, da bi s svojo stranko lahko komuniciral. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču, glede na to, da je tožeča stranka tujec, predlagala naj ji naloži v plačilo varščino pravdnih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je štelo, da zahtevek tožeče stranke ni določen in jo je zato skladno s 109. členom ZPP pozvalo, naj ga v roku petnajstih dni v tej smeri dopolni. To pa je bil rok, v katerem je imela tožeča stranka možnost reagirati. Če je ocenila, da je postavljeni rok za dopolnitev tožbe prekratek, ker naj bi imel pooblaščenec ob vzpostavljanju stikov s stranko težave zaradi vojnih razmer, bi se moral poslužiti pravnih možnosti iz 1. in 2. odstavka 111. člena ZPP. Po tem določilu se namreč rok, ki ga določi sodišče, na predlog prizadete stranke lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi. V pritožbenem postopku pa tega ne more več uveljavljati, ker se mora podaljšanje roka skladno s 3. odstavkom 111. člena ZPP predlagati preden rok izteče. Svoje pasivnosti torej s pritožbo ni mogel sanirati. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da sodišče prve stopnje s pobijanim sklepom ni zagrešilo nobenih uveljavljenih in tudi ne uradoma upoštevnih kršitev. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in pobijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP).