Jedro

Glede na to, da tožeča stranka vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugem pravdnem postopku, ki ga sodišče v Celju vodi pod posebno opravilno številko, je bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je tožena stranka izdala izpodbijani sklep, nepopolno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa preuranjen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 34/2015 z dne 11. 2. 2015 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) zavrglo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. P 484/2014. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedlo, da je iz poizvedbe v vpisniku Bpp ugotovilo, da je prosilki bila s pravnomočno odločbo opr. št. Bpp 493/2013 z dne 17. 12. 2013 že odobrena brezplačna pravna pomoči za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji in kot oprostitev plačila stroškov postopka, ki ga bo prosilka sprožila zoper A.A., zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju. S poizvedbami na Okrožnem sodišču v Celju je ugotovila, da je tožeča stranka zaradi ugotovitve skupnega premoženja zoper navedenega uvedla pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. P 70/2014, zato je prošnjo tožeča stranke na podlagi 1. točke 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgla.

Tožeča stranka se z odločbo ne strinja in zatrjuje, da ne gre za primer, o katerem bi bilo že odločeno o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Celju sicer vložila tožbo zoper A.A. zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju, ki se vodi pod opr. št. P 70/2014, kar ni sporno. Tožena stranka pa je spregledala, da je A.A. zoper tožečo stranko pri Okrožnem sodišču v Celju dne 19. 8. 2014 vložil nasprotno tožbo, ki jo sodišče vodi pod opr. št. P 484/2014, v kateri zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno ne drži trditev tožeče stranke, da je bilo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožeči stranki že odločeno. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožeče stranke odpravi ter ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da predstavlja zatrjevanje, da je A.A. pri Okrožnem sodišču v Celju vložil nasprotno tožbo, ki se vodi pod opr. št. P 484/2014, tožbeno novoto iz 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka pa ni izkazala, da navedb in dokazov o vložitvi nasprotne tožbe brez svoje krivde ni mogla predložiti že v postopku na prvi stopnji, zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je tožena stranka vlogo tožeče stranke zavrgla ob predhodnem preizkusu potem, ko je ugotovila, da je bila tožeči stranki za isto pravdo s pravnomočno odločbo opr. št. Bpp 493/2013 z dne 17. 12. 2013 že dodeljena brezplačna pravna pomoč v enaki vrsti in obliki ter obsegu, kot jo je tožeča stranka zaprosila s prošnjo, ki je predmet tega postopka.

Iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je tožeča stranka za brezplačno pravno pomoč zaprosila v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, ki se vodi pod opr. št. P 484/2014. Med tožečo in toženo stranko pa ni sporno, da je bila tožeči stranki z odločbo Bpp 493/2013 z dne 17. 12. 2013 odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji in kot oprostitev plačila stroškov postopka, ki ga bo tožeča stranka sprožila zoper A.A., in se vodi pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. P 70/2014, zaradi ugotovitve skupnega premoženja. Glede na to, da tožeča stranka vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugem pravdnem postopku, ki ga sodišče v Celju vodi pod posebno opravilno številko, je bilo dejansko stanje, na podlagi katerega je tožena stranka izdala izpodbijani sklep nepopolno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa preuranjen.

Ugovor tožene stranke, da predstavlja trditev tožeče stranke, da je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker je A.A. zoper njo pri Okrajnem sodišču v Celju vložil nasprotno tožbo, ki se sedaj vodi pri pristojnem sodišču pod opr. št. P 484/2014, tožbeno novoto, ni utemeljen. Tožeča stranka je, kot je bilo nesporno ugotovljeno, zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 484/2014. Navedeno dejstvo je znano že ves čas postopka, zato ga ni mogoče šteti kot tožbeno novoto iz 52. člena ZUS-1. V kolikor bi tožena stranka ocenila, da je vloga tožeče stranke nepopolna, sama pa ne bi opravila poizvedbe v že navedeni pravdni zadevi, bi morala v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP tožečo stranko pozvati na dopolnitev tožbe in šele nato odločiti o stvari.

Glede na, da so bila ugotovljena dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, je sodišče v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu, ki je upravni akt izdal v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki II izreka: Kadar sodišče tožbe ugodi in odpravi izpodbijani akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se ji na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR. V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, kot je v obravnavanem primeru, navedeni znesek poviša še za zahtevani 22% DDV torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 229. člena Obligacijskega zakonika, OZ).