Jedro

Postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka je določen v 235. členu ZFPPIPP, zakon pa družbeniku družbe, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (prim. 126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP). Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo namreč družbeniki niso odgovorni.

Izrek

I.Pritožba A. A. se zavrže.

II.Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, imenovalo upraviteljico ter ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti.

2.Zoper navedeni sklep sta se pritožila družbenik in dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, družbenik dolžnika predvsem iz razloga neobstoja insolventnosti. Predlagala sta razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odločanje o začetku stečajnega postopka prekine do odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani o dolžnikovem predlogu za obnovo postopka VL 81206/2023 in VL 39597/2024.

3.Upnik je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba družbenika je nedovoljena, pritožba dolžnika pa je neutemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog začelo stečajni postopek nad dolžnikom. Postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka je določen v 235. členu ZFPPIPP, zakon pa družbeniku družbe, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, ne daje procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka (prim. 126. člen v zvezi s 55. členom ZFPPIPP).

Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo namreč družbeniki niso odgovorni (472. člen ZGD-1). Pritožbo družbenika je zato višje sodišče kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6.Sodišče prve stopnje je izvedlo narok za začetek stečajnega postopka in na podlagi izida dokaznega postopka sklenilo, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom. Ugotovilo je, da je podana upnikova procesna legitimacija za vložitev predloga, dolžnik pa je insolventen. Pojasnilo je, da upnikova terjatev izhaja iz dveh pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi (VL 81206/2023 z dne 24. 10. 2023 in VL 39597/2024 z dne 11. 4. 2024), na podlagi katerih dolžnik upniku dolguje skupno 389.154,43 EUR.

Sredstva na računih dolžnika ne zadoščajo za izvršitev sklepov o izvršbi, tako stanje pa traja neprekinjeno že več kot eno leto in takšno stanje traja tudi na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Poleg tega je dolžnik prezadolžen, saj njegovo premoženje ne zadošča za poplačilo njegovih obveznosti. V zadnji objavljeni bilanci stanja na dan 31. 12. 2023 izkazuje negativni kapital v višini 133.222,65 EUR. Kot izhaja iz bilance stanja, je čista izguba poslovnega leta v višini 303.899,39 EUR dosegla polovico osnovnega kapitala, ki znaša 40.000,00 EUR in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv, ki znašajo 130.554,74 EUR

7.Dolžnik obstoja in višine terjatve do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka ni prerekal (niti v izvršilnih postopkih niti v tem postopku). Tudi v pritožbi izrecno potrjuje, da se je v ugovoru zoper predlog za začetek stečajnega postopka strinjal z obstojem pravnomočnega in izvršljivega pravnega naslova, na katerem temelji upnikova terjatev. Na naroku za začetek stečajnega postopka 2. 4. 2025 je izrecno potrdil, da ve in se zaveda, da obstoji pravnomočen in izvršljiv pravni naslov, je pa na naroku hkrati zatrjeval, da naj bi upnik do izvršilnih naslovov prišel z zlorabo instituta izvršbe in na zvijačen način. To naj bi vplivalo tudi na dolžnikove finančne rezultate, prikazane v bilanci za leto 2023.

8.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Ugovore v zvezi s sklepi o izvršbi, ki jih dolžnik navaja v pritožbi (da sklep o izvršbi VL 81206/2023 temelji na razvezani Faktoring pogodbi, pogodba o prevzemu izpolnitve PPILP0008/2023, iz katere izvira terjatev po sklepu o izvršbi VL 39597/2024, pa ni bila sestavljena v obliki neposredno izvršljivega pravnega naslova, niti ne predstavlja verodostojne listine) bi dolžnik mogel (in moral) navajati v izvršilnih postopkih, pa jih ni, kar potrjuje tudi sam. Še več, zoper sklepa o izvršbi ni vložil ugovora, česar v tem postopku ne more opravičiti z zatrjevanjem, da je prava neuka stranka. Da dolg do upnika nedvomno obstaja, se dolžnik očitno zaveda, saj v pritožbi sam navaja, da sta se z upnikom dogovarjala o obročnem plačilu, višini obresti in zavarovanju. Pritožbene navedbe v zvezi z upnikovo terjatvijo bi lahko bile kvečjemu predmet presoje v izvršilnem postopku, ne more pa dolžnik z njimi v tem postopku izpodbiti pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Tudi sicer vse, kar v zvezi z upnikovo terjatvijo dolžnik navaja v pritožbi, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev (337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), ki jih višje sodišče ne sme upoštevati. Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je namreč dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze, česar dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje, še manj dokazuje.

9.Pritožbi ni mogoče slediti niti v delu, v katerem izpodbija presojo sodišča prve stopnje, da je dolžnik insolventen. Na v pritožbi ponovljene navedbe, da podatki v bilanci za leto 2023 niso pravilni, je odgovorilo že sodišče prve stopnje. Dolžnikovo zatrjevanje, da podatki v bilanci za leto 2023 niso potrjeni s strani direktorja dolžnika, tudi sicer ne more biti relevantno. Letni izkazi so bili objavljeni, dolžnik pa niti v pritožbi ni zatrjeval, da bi na Ajpes predložil kakršnekoli nove oziroma drugačne podatke, niti ni jasno, kateri podatki naj bi bili „neavtorizirani“. Pravilen je zato zaključek izpodbijanega sklepa, da so relevantni podatki o poslovanju dolžnika lahko le tisti, ki so objavljeni na Ajpes in katere je upnik vzel za podlago o ugotavljanju insolventnosti dolžnika.

10.Pritožbi ni mogoče slediti niti v delu, v katerem zatrjuje, da račun pri banki v Sloveniji ni njegov edini račun, preko katerega posluje. Upnik ni dolžan (in jih tudi ne more) preverjati dolžnikovih računov v tujini; da naj bi dolžnik posloval preko računov, odprtih v Avstriji in Latviji, pa v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval niti sam. Obstoj pogojev za insolventnost ni vezan na račune v tujini, dolžnik pa niti ne zatrjuje (še manj izkazuje), da bi imel na teh računih sredstva (in koliko) oziroma da sredstva na teh računih zadoščajo za izvršitev sklepov o izvršbi.

11.Upnik je v postopku na prvi stopnji izkazal, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben (1. in 2. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP), sodišče prve stopnje pa je ugotovilo tudi, da je podana domneva insolventnosti v skladu z določbo 2 alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ničesar od navedenega dolžnik s pritožbenimi navedbami ni izpodbil.

12.Z zahtevo za obnovo izvršilnega postopka VL 39597/2024, ki jo je dolžnik vložil 16. 4. 2025, to je po tem, ko je sodišče prve stopnje že izdalo izpodbijani sklep o začetku stečajnega postopka, ni mogoče utemeljevati predloga za prekinitev stečajnega postopka. Prekinitev stečajnega postopka je po sodni praksi izjema, ki jo je potrebno razlagati restriktivno ter pride v poštev le v primeru, ko je dolžnik že pred upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka vložil tožbo oziroma začel kak drug postopek v zvezi s pravno podlago zatrjevane terjatve. Tudi sicer pa bi dolžnik v roku iz 236. člena ZFPPIPP lahko vložil zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, česar prav tako ni storil.

13.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Tako tudi Cst 58/2024, Cst 105/2024, Cst 12/2025.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 55, 126, 235

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.