Jedro

Zemljiškoknjižni postopek je bil začet 23.11.2011. Drži tudi, da je bil začet pred postopkom insolventnosti nad nasprotno udeleženko - dolžnico v postopku zavarovanja, saj je glede na vsebino sklepa o prekinitvi postopka o zavarovanju z dne 28.11.2011, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, postopek prisilne poravnave začet dne 25.11.2011. Sodišče prve stopnje je menilo, da glede na omenjeni sklep, ki je bil izdan zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnico še pred izdajo sklepa o vpisu v tej zadevi, vpis predznambe hipoteke s sklepom z dne 3.1.2011 ne bi smel biti dovoljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je odločitev napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se vpis dovoli.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižni pomočnik Okrajnega sodišča v Novem mestu je s sklepom opr. št. Dn.1 z dne 3.1.2012 na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju opr. št. Z1 z dne 18.11.2011 o zavarovanju (predhodna odredba) dovolil vpis izvedene pravice - predznambo hipoteke na uvodoma navedenih nepremičninah, pri katerih je kot imetnik lastninske pravice vknjižena družba R.T., d.o.o.. Slednja je zoper sklep ugovarjala in se sklicevala na dejstvo, da je nad njo s sklepom sodišča opr.št. St1 začeta prisilna poravnava in da je izvršilno sodišče postopek zavarovanja prekinilo s sklepom opr.št. Z1 z dne 28.11.2011. Menila je, da zato in upoštevaje 132. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo dovoliti vpisa.

Zemljiškoknjižna sodnica je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom ugovoru ugodila in sklep pomočnika spremenila tako, da je vpis zavrnila.

Zoper ta sklep se je pritožil B.O., v čigar korist je bila s sklepom sodniškega pomočnika hipoteka predznamovana. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da je bil postopek zavarovanja na podlagi 132. člena ZFPPIPP prekinjen s sklepom opr. št. Z1 z dne 28. 11. 2011 in je na podlagi 207. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 94. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zavzelo stališče, da je potrebno ugovoru ugoditi, čemur pritožnik nasprotuje. Opozarja na nekatera ključna dejstva, ki bi jih moralo sodišče upoštevati: da je bil postopek zavarovanja s predhodno odredbo pričet pred postopkom insolventnosti nad nasprotnim udeležencem, da je izvršilno sodišče vpis predznambe zastavne pravice odredilo 18.11.2011, da je bil ta zemljiškoknjižni postopek začet 23.11.2011, da je bil postopek zavarovanja nato prekinjen s sklepom z dne 28.11.2011, da se zoper nasprotnega udeleženca še ni začel postopek stečaja, temveč postopek prisilne poravnave. Sklicevanje na 94. člen ZZK-1 je napačno, saj se ta določba nanaša zgolj na postopke stečaja, za kar v konkretnem primeru ne gre. Samo stečajni postopek je ovira za dovolitev vpisov predznambe proti stečajnemu dolžniku. Pa tudi ta prepoved se nanaša samo na predloge, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku, od katerega po prejšnjem odstavku učinkuje začetek stečajnega postopka. Sodišče je tudi napačno uporabilo 207. člen ZPP. Predlog je prejelo, preden je bil postopek o zavarovanju prekinjen, okoliščina, da zemljiškoknjižno sodišče ni takoj odločilo o predlogu, pa se ne more šteti v breme dolžnika. Za vpis predznambe so bili po mnenju pritožnika izpolnjeni vsi pogoji. S takim odločanjem se ga onemogoča pri uspešnem zavarovanju njegovih upravičenj. Zakonodajalec je ravno zaradi izigravanja dolžnikov in zaradi zaščite aktivnih upnikov posebej uredil postopek zavarovanja. Če bi držalo stališče sodišča, si upnik ne glede na svojo aktivnost v primeru izigravanja s strani dolžnika ne more izboljšati svojega položaja. Pritožba še opozarja, da določilo 132. člena ZFPPIPP ne razveljavlja dejanj oz. sklepov, ki jih je izvršilno sodišče opravilo oz. sprejelo pred začetkom postopka prisilne poravnave. Zemljiškoknjižno sodišče tudi sicer ne sme odločati o usodi drugih postopkov, temveč presojati le, če so izpolnjeni pogoji za vpis in v tem primeru vpis izvesti. O vpisu pa odloča po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne in sklep pomočnika dovoli, podrejeno razveljavitev v celoti in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodniku. Priglaša še stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Konkretni postopek je začet po uradni dolžnosti, na podlagi predhodne odredbe sodišča, izdane na predlog upnika zoper dolžnico - družbo R.T. d.o.o., s katero je bila odrejena predznamba zastavne pravice pri uvodoma navedenih dolžničinih nepremičninah. Pravno podlago za predlagani vpis daje 51. člen ZZK-1, ki določa, da se predznamba pridobitve hipoteke dovoli tudi na podlagi take sodne odločbe, sicer pa se za odločanje o njej smiselno uporablja prvi odstavek 98. člena istega zakona, po kateri mora sodišče, ki je sklep o zavarovanju izdalo, o tem obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in mu priložiti sklep o zavarovanju. Tako je sodišče, ki je konkretno predhodno odredbo izdalo, tudi ravnalo in pritožba iz podatkov spisa pravilno povzema, da je bil ta zemljiškoknjižni postopek začet 23.11.2011. Drži tudi, da je bil začet pred postopkom insolventnosti nad nasprotno udeleženko - dolžnico v postopku zavarovanju, saj je glede na vsebino sklepa o prekinitvi postopka o zavarovanju z dne 28.11.2011, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, postopek prisilne poravnave začet dne 25.11.2011. Sodišče prve stopnje je menilo, da glede na omenjeni sklep, ki je bil izdan zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnico še pred izdajo sklepa o vpisu v tej zadevi, vpis s sklepom z dne 3.1.2011 ne bi smel biti dovoljen. S to utemeljitvijo in uporabo 207. člena ZPP ter drugega odstavka 94. člena ZZK-1 je poseglo v sklep o vpisu in ga spremenilo tako, da je vpis predznambe zavrnilo.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je odločitev napačna. Nobene podlage ni za uporabo drugega odstavka 94. člena ZZK-1, ki med drugim določa, da je začetek stečajnega postopka ovira tudi za dovolitev vpisa na podlagi predloga za predznambo pravic na nepremičnini, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku, od katerega učinkuje začetek stečajnega postopka (kar je od dne izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka). Nad nasprotno udeleženko je bil namreč začet postopek prisilne poravnave, ne pa stečaja, katerega učinki so po predpisih o insolventnosti drugačni od učinkov prisilne poravnave in ga s prisilno poravnavo ni mogoče enačiti, tega pa niti pravila formalnega zemljiškoknjižnega postopka ne dopuščajo. Tudi sicer ne predividevajo ovir za dovolitev vpisa v primeru začetka prisilne poravnave, poleg tega pa je sodišče obvestilo, s katerim je bil začet ta zemljiškoknjižni postopek, prejelo prej, preden je bil začet postopek prisilne poravnave, ne pa kasneje (kar pomeni, da četudi bi šlo v konkretnem primeru za stečaj, njegov začetek po določbi 94. člena za vpis ne bi predstavljal ovire). Pri tem tudi ni mogoče mimo splošnega pravila, da vpisi pravic in dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je začet zemljiškoknjižni postopek (konkretno od prejema obvestila in predhodne odredbe, 5. in 133. člen ZZK-1) in oblikovalnega učinka vpisa stvarnih pravic po 7. členu ZZK-1. Okoliščina, da je bil postopek zavarovanja zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjen po začetku tega postopka in pred izdajo samega sklepa o vpisu, torej ni relevantna za tek tega postopka in so drugačne ugovorne navedbe neutemeljene. Ker je zaradi zmotne uporabe prava pri odločanju o ugovoru sodišče menilo drugače in v posledici sprejelo napačno odločitev, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se vpis dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1, Ur. l. RS št. 58/03, 34/08-ZST, 45/08, 28/09 in 25/11). Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku), zato to velja tudi za pritožnika.